[republican]
> [rename]
> Ni problem trg (bralci).
> Problem so oglaševalci

Ampak oglaševalci oglašujejo tam, kjer pričakujejo dovolj visoko branost/gledanost.

Ali pa kakšno drugo korist, ampak to nima več veze s trgom.

To sploh ni res. Velika podjetja, tudi v tuji lasti, imajo sklenjene pogodbe z agencijami. In te potem po lastni presoji izberejo medije kjer se bodo oglaševali. Sem nekaj let delal v tem segmentu in ti lahko iz prve roke povem s čim vse smo se soočali. Recimo, da je moral oglaševalec direktno zagroziti agenciji, da je šla na določen medij. Smo vedeli, da je agencija podkupljena s strani konkurence. Je trajalo tudi po 3-4 leta, da smo kakšno stranko dobili. Ker so agencije toliko časa uspele delati zmedo. Naročniki se pogosto sploh nočejo s tem ukvarjati, ker če je kampanja neuspešna, potem je kao naročnik kriv, ker se je vmešaval. In zato prepustijo zadeve agenciji in si umijejo roke. Ampak pri nas ni šlo za politični medij, zato smo lahko vsaj kakšno drobtinico dobili. Nad desnimi mediji je fatva, zato sploh ni šanse, da jim uspe. To bi morali imeti denarja za delovanje za 4 leta, da bi se kaj spremenilo.

Potem je pa tukaj še upadajoč in spreminjajoč medijski trg. Kar zadeve še dodatno zakomplicira.

[sopranos]
To sploh ni res. Velika podjetja, tudi v tuji lasti, imajo sklenjene pogodbe z agencijami. In te potem po lastni presoji izberejo medije kjer se bodo oglaševali.

To kar drži. Pri tem imaš kreativni del agencijskega posla in medijsko-zakupnega, ki nista nujno prepuščena isti agenciji, čeprav se mi zdi, da je s konsolidacijo to že kar pravilo. Ko velik oglaševalec izbira agencijo, tega praviloma ne počne za kratko obdobje. Če se odloča bolj na podlagi kreativnega dela, je lahko pri zakupu medijev potem razočaran. Ali obratno. Je pa danes to drugačen posel kot pred 10-15 leti, zato je vsak Gustlov komentar na to temo zanimiv.

Nad desnimi mediji je fatva, zato sploh ni šanse, da jim uspe. To bi morali imeti denarja za delovanje za 4 leta, da bi se kaj spremenilo.

Moj osebni (zato lahko zmoten) pogled je, da bo ugleden oglaševalec, ki da nekaj na svoj ugled, pustil pri miru medije, ki imajo vsebine na skrajno nizkem nivoju in/ali so hiper spolitizirani (kar je precej ista figa). Menim, da so "desni" mediji po kriterijih kvalitete vsebin nekje v rangu od Nedeljskega Dnevnika in Slovenskih novic pa strmo desno navzdol. Koliko velikih imidž oglasov vidiš v navedenih dveh visokonakladnih cajtengih, ki svojima hišama nosita denar in subvencionirata Delo in Dnevnik?

Ko bodo desnakarji zmogli kreirati medij, ki se bo vsaj približno držal nekih highbrow principov (a la Times, FAZ ipd.) in bo v tej maniri deželno pariral "levemu" Delu, se bomo lahko pogovarjali. Dokler "desno" v deželnih medijih pomeni predvsem nivo, ki je nekje v razponu med Bildom in Breitbartom (če bo šlo tako naprej, bo segal dol do Völkisches Beobachterja), bodo resni ljudje še vedno brali Delo in se (jasno) razburjali nad njim.

Upal sem, da bodo ta prostor nekako zapolnile Finance, ampak očitno jim ne znese preživeti in še investirati v boljše vsebine. Da ne govorim o tem, kaj vse Finance pokasirajo v forumski kleti, če se mnenjsko malo usredinijo, kar se smatra kot blazen odklon v levo. Za škandalov in zarot željno rajo in pobesnele fobe tipa Bernard Brščič nič civilizirano desnega ni dovolj "desno".

Jaz si želim, da bi imel izbrušen, argumentiran in kultiviran desni pogled svoj medijski prostor pod svobodnim slovenskim soncem, ker od pametnih in preudarnih ljudi se vedno lahko naučiš kaj pametnega. Ampak dokler imajo "levi" tako dobro pokrit cel medijski spekter (od ljudskih tabloidov do edinega približka uglednim broadsheet paperjem), da brez hudih investicij in veliko potrpljenja ne moreš osvojiti nobenega segmenta, preostane desnim samo podpodje "desnega" populizma, festivala škandalov in razpihovanja fobij. Drugače povedano: what you pay/invest is what you get. (peanuts24scandal.tv)