Ziher?

Poznam kar nekaj ljudi, ki so vzeli tak kredit, nihče pa ni dobil na račun CHF ampak vsi EUR in v EUR so ga tudi vračali. Če bi dobili na račun CHF in CHF tudi vračali, potem najbrž ne bi bilo variante, da bi spor dobili.
Šlo je za posojilo in precej zapleten finančni instrument, banke pa so to tržile le kot ugoden navaden kredit.

[rava]
Sodba je objavljena
static.vecer.com/ima...nk2018.pdf

V celoti temelji na tem, da so banke vedele kakšen bo tečaj.
Srednji vek.

Branim banke in branjevke.
V 9.točki sodbe piše ; toženki gre verjeti, da točne velikosti prasca €, napram CHF ob sklenitvi ni mogla predWidet in očita, da niso pojasnile možnost večjih tečajnih razlik (če sem prav zasledil, je banka dvakrat pisno opozorila tožnika glede tečaja)

V primerih, kjer so bili pa nezmožni dobit kredit v €, pa so jih potalal v CHF ,se mi zdi pa tud zelo svinjsko od bank.
(poznam dva primera iz špekulacije + nepremičninski balonček in ju ne branim)

[rava]
A ne vidiš pdf?
Evo, sem izrezek nardila v slikco
Probi kliknit, če zdaj vidiš

pbs.twimg.com/media/....jpg:large

Dejmo razčistit. Rava ima -kot ponavadi- prav. Oni david pa je itak enodimenzionalno bitje, za katera je značilno, da razumejo samo svojo plat zgodbe.

Problem "sodbe v imenu ljudstva" je, da bi, ob predvideni dikciji in izvršitvi, povzročila banki dodatno izgubo ravno zaradi stroškov hedga. Frankovci bankam očitajo hedge; da so ga zase naredile, za njih pa ne. To sicer ne gre skupaj z drugo trditvijo, da so prihodnost poznale, a pustimo to. Sedaj bo banke ravno ta hedge zaradi tovrstne sodbe še dodatno udaril po glavi. Zakaj gre?

Ker banke niso vedele za prihodnje tečaje, pa tudi zato, ker so potrebovale denar za financiranje, so si za vse kredite z valutno klavzulo morale izposodit CHF (npr, od neke Deutschebank). Hedge je torej to, da si na pasivi dolžan ravno toliko CHF, kolikor si jih na aktivi plasiral v CHF kredite. To da je nakazan znesek tehnično evrski nič ne pomeni, saj je glavnica pri valutni klavzuli obravnavana kot CHF. Prav tako tudi dolg Deutschebanku na pasivi. S tem je valutna pozicija izenačena in valutnega tveganja ni, če so le roki plačil anuitet (aktiva) in roki plačil dolgov (pasiva) količkaj izenačeni. Tudi vsak vrnjen obrok kreditojemalcev je sicer v EUR, a ga banka takoj (knjižno ali zares) po dnevnem tečaju EURCHF obračuna in nato vrne Deutschebank.

Banke imajo v svojih pasivah še vedno dolg v CHF - torej, ves preostali nepoplačan znesek CHF kreditov, za katere so računale, da se bodo vračali še npr. 20 let. In so ga še vedno dolžne npr. Deutschebank. To bo, ob nadaljni genialni sodni praksi, postala odprta pozicija, ki bo zaradi retroaktivnosti naredila dodatno luknjo za nazaj pa tudi za naprej (ja, od sposojenih 110.000 CHF bo vrnjeno veliko manj v EUR). Banke lahko samo upajo, da se sodne nedojebanke pričnejo izločati iz njim nerazumljivih primerov ali pa da se CHF v prihodnosti še malo korigira in pade napram evru.

[mimoidoci]
> [rava]
> A ne vidiš pdf?
> Evo, sem izrezek nardila v slikco
> Probi kliknit, če zdaj vidiš
>
> pbs.twimg.com/media/....jpg:large

Problem "sodbe v imenu ljudstva" je, da bi, ob predvideni dikciji in izvršitvi, povzročila banki dodatno izgubo ravno zaradi stroškov hedga. Frankovci bankam očitajo hedge; da so ga zase naredile, za njih pa ne. To sicer ne gre skupaj z drugo trditvijo, da so prihodnost poznale, a pustimo to. Sedaj bo banke ravno ta hedge zaradi tovrstne sodbe še dodatno udaril po glavi. Zakaj gre?

Misliš, da bo ta sodba kar tako sprejeta od bank? Hrvaške banke, ki so v tuji lasti, zaradi Milanovičevega zakona, ki je na svoj način rešil konverzijo posojil v frankih in po bančnih izračunih za cc. 1,1 milijardo evrov oškodoval banke, tožijo državo Hrvaško na International Centre for Settlement of Investment Disputes (ICSID). Misliš, da slovenske banke ne bodo ubrale podobno pot?

[FIN-311684]
> [mimoidoci]
> > [rava]
> > A ne vidiš pdf?
> > Evo, sem izrezek nardila v slikco
> > Probi kliknit, če zdaj vidiš
> >
> > pbs.twimg.com/media/....jpg:large
>
> Problem "sodbe v imenu ljudstva" je, da bi, ob predvideni dikciji in izvršitvi, povzročila banki dodatno izgubo ravno zaradi stroškov hedga. Frankovci bankam očitajo hedge; da so ga zase naredile, za njih pa ne. To sicer ne gre skupaj z drugo trditvijo, da so prihodnost poznale, a pustimo to. Sedaj bo banke ravno ta hedge zaradi tovrstne sodbe še dodatno udaril po glavi. Zakaj gre?
>

Misliš, da bo ta sodba kar tako sprejeta od bank? Hrvaške banke, ki so v tuji lasti, zaradi Milanovičevega zakona, ki je na svoj način rešil konverzijo posojil v frankih in po bančnih izračunih za cc. 1,1 milijardo evrov oškodoval banke, tožijo državo Hrvaško na International Centre for Settlement of Investment Disputes (ICSID). Misliš, da slovenske banke ne bodo ubrale podobno pot?

Težko ti odgovorim kakšni bodo pravni postopki. Pri finančnih vem, da so bančniki velike nerode.

Nisem pisal o obrestih, ampak o glavnici. Banke so takrat agresivno prodajale CHF kredite, precej bolj kot kredite v EUR. Če se prav spomnim so ponujale tudi za kakšno desetinko odstotka nižji pribitek kot je bil tisti pri EUR kreditih. Kredite so ponujale tudi tistim, ki kreditno niso bili sposobni. Šlo je za dobro premišljen nateg, bančni komercialisti, ki pa so prodajali te kredite o sami toksičnosti le teh, niso imeli pojma.

[rava]
Prašanje, če so bili nezmožni dobit evre.
Nezmožni dobit evre za tolk kokr so hoteli. ;)
Velika razlika.

Namest da bi kupili dvosobni flet namest trisobnega a veš.

Mel sem v mislih, kakšen premostitveni kredit za kakšne res na robu, pa da so jim dal v CHF, ker ti menda niso mogl pretvort v €. (poznam eno k je kupla x pol je pa blo premejhen, pa kupit y, ker ona je to rabla in ni kriva, da ni načrtovala otroka, pa je hotela izkoristit balonček ...)

Sem opazil v sodbi na 13 strani/spodaj -35
V banki so tožniku pojasnili pred najemom kredita, kaj se zgodi, v primeru tečaja €/CHF 1:1
(da v primeru najema kredita 100000€ vrneš 160000€) IN TO NI ZADOST ?

Mene bi blo neizmerno sram, da bi kej tazga dosodu.

[rename]
Kot jaz razumem, je sodisce razveljavilo kreditno pogodbo.

Ta sodba je nekaj podobnega kot ustanovitev internih slabih bank za posojila v frankih, torej, vsaka banka posojilodajalka prenese na svojo slabo banko posojila v frankih, ker v bistvu ta posojila ne bodo nikoli vrnjena pod pogoji iz prvotne posojilne pogodbe, potem ta posojila proda kakšnem ameriškem mrhovinarskem skladu, ki bo s tožbo pred mednarodnim sodiščem poskrbel, da bo država Slovenija poplačala posojilo po pogojih iz prvotne posojilne pogodbe, ne pa na podlagi sodbe, ki so jo sprejeli slovenski sodniški komedijanti, verjetno osebno zainteresirani za nevračilo kredita.

[zimnica]
Nisem pisal o obrestih, ampak o glavnici. Banke so takrat agresivno prodajale CHF kredite, precej bolj kot kredite v EUR. Če se prav spomnim so ponujale tudi za kakšno desetinko odstotka nižji pribitek kot je bil tisti pri EUR kreditih. Kredite so ponujale tudi tistim, ki kreditno niso bili sposobni. Šlo je za dobro premišljen nateg, bančni komercialisti, ki pa so prodajali te kredite o sami toksičnosti le teh, niso imeli pojma.

Žimnica ti tule zgoraj dvakrat uvajaš povsem nov termin: prodaja kreditov. Agresivno prodajo kreditov si verjetno izumil zato, ker je pri agresivni prodaji (intuitivno) lažja vpeljava pojma nateg. Agresivna sklenitev kredita res ne bi imela smisla. In da je agresivno sklenjen kredit v bistvu natega, bi se tudi čudno slišalo, kenede?

Nastane pa posledično zanimivo vprašanje redosleda. Se najprej kupi hipotekarni kredit pa potem kupiš še stanovanje, ali je ravno obratno?

Neznalčki ste vsaj znalčki v perfidnosti podajanja problematike. Čestitke.

[abohte]
Je potem sodišče odločilo, da so imeli kreditojemalci denar banke 10 let pri sebi za džabe?! Obenem pa dosodijo obresti na pravdne stroške?! Pa tem sodnikom se je popolnoma zrolalo!

Ocitno. In v tem je tudi razlog, zakaj se vsi drzimo za glavo. Cetudi pozabis na vse razumne razloge, zakaj tui kreditojemalci nimajo za burek, ostane nesporno dejstvo, da so se spravili tozit na nicnost pogodbe takrat, ko je tecaj franka zrastel. Se pravi, vsi ti njihovi razlogi so votli, ker bi bili oni cist zadovoljni s pogodbo in s pojasnili banke, ce tecaj franka ne bi zrastel.

Ravno zaradi tega je nicnost pogodbe tule cisti absurd.

[rava]
Obligacijski zakonik.

Posledice ničnosti
87. člen
(1) Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega.

Dobro, kreditojemalec bo banki moral vrniti kar je prejel. Seštelo se bo tisto, kar je že z anuitetami odplačal in bo doplačal razliko med prejetim kreditom in že odplačanim in bo s tem posojilo (glavnica) poplačano. Težko je verjeti, da ničnost pomeni, da kreditojemalcu obresti ne bo treba plačati, saj je potrebno vrniti doseženo korist pa tudi banka mora nekaj zaslužiti. Tudi Ustava varuje enakopravnost in ne more biti posojilojemalec v frankih v boljšem položaju od posojilojemalca v evrih.

[abohte]
> [rava]
> Čist teoretično: če bi bila pogodba nična, bi moral kreditojemalec vrnit 110.000 chf. Tako da posledice te tožbe sploh ni ničnost, ampak rop.
>
> Da ne govorim o tem, da je res čist mim in da bi moralo sodišče tožniku vzet opravilno sposobnost, ne pa banke oropat in nagradit goljufa.

Pustiva tisto, o čemer se strinjava.

Dejstvo je, da je kreditojemalec prejel EUR, torej vrne EUR. Če bi šlo namesto za kreditno pogodbo za prodajno pogodbo, katere predmet bi bila nepremičnina, in če bi sodišče razglasilo ničnost takšne prodajne pogodbe, bi kupec vrnil nepremičnino. Koliko je bila ta nepremičnina vredna pred 10 leti ni pomembno. Kupec je po prodajni pogodbi prejel nepremičnino in to vrne. On ni prejel sedanje vrednosti nepremičnine (recimo, da je sedaj vredna manj kot pred 10 leti), ampak nepremičnino. Posledice ničnosti so po zakonu pač takšne kot so.

Ne more biti tako. Tvoja "nepremicnina" v tem primeru so franki. Ampak ker jemalec posojila ni potreboval nepremucnine, pac pa jo je zgolj uporabil za dolocanje vrednosti, se je s posojilodajalcem dogovoril "nakazi mi vrednost nepremicnine v evrih na racun". Kar se na opcijskih in terminskih trgih pocne ze dvesto let. V sliveniji pa kakih 50 - drug drugemu posojamo nemske marke, in pogodbe zapisemo v nemskih markah, ceprav na koncu konvertiramo v dinarje in tolarje za prakticno rabo.

Taki krediti so povsod in od pamtiveka tako sestavljeni in v pogodbah opisani, da se razume da so bili posojeni chf in se tudi vracajo chf. Menjavanje v evre ob nakazilu na racun in iz evrov ob vsakokratnem placilu obroka je zgolj prakticnost - ker kreditojemalec pac zivi v evrih.

Zabitost kreditojemalca ne more biti faktor, ce se je banka naprej zakreditirala (ali zavarovala) v frankih, ga obrestovala vezano na libor, in racunovodsko vodila kredit v frankih.

CE bi banka po vseh racunovodskih evidencah samo igrala loto s tisoc in vec kreditojemalci in bila izpostavljena zgolj v evrih, posojene glavnice v frankih pa bi bile samo na papirju za kreditojemalce, v resnici pa ne bi imela banka nobenega kritja v frankih, bi najbrz krsila cel kup pravil, to bi utegnilo biti celo kriminalno za odgovorne osebe (ne poznam dovolj)?

Mnozica surovinskih in forex in celo delniskih transakcij se odvrti s premetavanjem stanja v evrih (pogosteje dolarjih) na racunu. Ko trgujemo z nafto ali psenico, nihce ne tovori sodckov in mernikov z enega skladisca v drugo. Ob morebitnih disputih ne mores kar recti "dejstvo je, da sem jaz na borzo nakazal evre, potem jih pa ni vec bilo".

[rava]
Ne, lej.

Prejel je protivrednost 110.000 CHF kar je danes cirka 91 tavžent evrov, ob sklenitvi pogodbe je bilo pa 68 tavžent evrov (razlika je 23 tavžent tečajnih razlik).

Sodiščarica je rekla, da mora vrnit 68 tavžent evrov, pri čemer so odšteli že plačano in po sodbi pride, da mora tožnik vrnit še cirka 19 jurjev neto.

Za tapravo ničnost bi morala sodiščarica rečt, da mora vrnit 110 tavžent švicarjev, vmesna plačila pa preračunat po tečajih na dan plačila.

Ker ni upoštevala, da je dobil protivrednost švicarjev ampak evre, tole krepko posega v glavnico in sodiščarica je banko že pri glavnici nategnila za 23 taužent evrov tečajnih razlik.

Berite ravo........

[rava]
Prejeta je bila protivrednost 110.000 CHF.
Za ničnost bi morala biti vrnjena protivrednost 110.000 CHF.
Sodiščarica pa je rekla, da mora kreditodajalec vrnit 68 tavžent evrov, kar je dans cirka 82 tavžent CHF.

Bajti iz tvojega primera, je baba porušila en cel štuk, to pa pol ni lih vračilo v prvotno stanje, ki ga predvideva zakon v primeru ničnosti.

... čuj, meni je najbolj perverzno, da se pokvarjeni frankarji nič ne pritožujejo, ker že 10 let zasedajo nepremičnine, ki so jih dobili za denar, ki ga nikoli niso imeli, ker po toti sodbi kredit ne obstaja ... alzo, bo zdaj hecno gledati nadaljevanje cirkusa sodiščarjev, ko bodo banke z njihovo pravnomočno sodbo v žepu izgubljeni denar terjale od gradbenikov oz. prodajalcev nepremičnin, ki jih niso opozorili na tveganje, da bodo s sodbo za nazaj čez 10 let svoj denar izgubile ... khmm, če zdaj niti ne pomislim na komedijo, ko bodo gradbeniki oz. prodajalci nepremičnin od bank iztožen denar skupaj z odškodnino za 10 letno protipravno zasedbo svojih nepremičnin iztožili od frankarjev ...

P.S.: zaradi tote dobesedno nore sodbe frankarji sicer že slavijo, ampak po mojem so jim sodiščarji naredili medvedjo uslugo, ker je sodba razkrila vso absurdnost zahtev frankarjev, ki je niti poslanski geniji v slovenskem parlamentu ne bodo mogli spregledati, pa da bi res sprejeli kretenski zakon, ki so ga pripravili pravniški geniji dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič in dr. Franc Grad ...

Kupis delnico GOOG po 100$ in jo po pol leta prodas za 110€ vmes pa tecaj $ pade 1.3 na 1.4. ko si kupil si dal dejansko 77€, ko si pa prodal pa dobil nazaj 76€.

Po logiki vsebine si naredil 10$ kapitalskega dobicka, po logiki nasih sodisc pa 1€ izgube.

Oziroma po logiki nasih sodisc gremo lahko tozit vse upravljavce skladov, ker nas niso dolzno opozorili da se lahko nasi VEP-i skantajo na nulo. Pri cemer je smrtni greh skladov se hujsi saj so na sestavo nalozb sklada in s tem povezano vrednost VEP-a celo imeli vpliv.

[abohte]
Nisi me razumel. Primer prodajne pogodbe za hišo. Pred 10 leti kupiš hišo za 100k€. Danes sodišče dosodi, da je prodajna pogodba nična.

Vmes se npr. zgodi kriza in je hiša sedaj recimo vredna le še 50 k€. Tebi mora prodajalec vrniti 100k€ keša, ker toliko keša je prodajalec od tebe prejel, ti njemu pa vrneš hišo, ker to si ti prejel od njega.

Čeprav je bila hiša pred 10 leti res vredna 100k€, ti od prodajalca nisi prejel 100k€, prejel si hišo. To vrneš (za 10-letno najemnino te mora prodajalec pa posebej tožiti), ne pa 100k€. Logično je prodajalec na slabšem, ker ima v rokah 50k€ vredno hišo namesto 100k€ keša, ampak takšne so pač posledice ničnosti pogodbe. Velja pri ničnosti vseh pogodb, banke niso izjema.

Frankar pa je na račun prejel EUR, ne CHF. Torej vrne EUR. Ker je EUR vreden manj, bo banka sicer res na slabšem, ampak takšne so pač posledice ničnosti pogodbe.

P.S.
Analogija s hišo ni popolnoma ustrezna, ker je v tem primeru predmet pogodbe hiša in kupec prejme hišo. Pri CHF kreditih pa je bil predmet pogodbe CHF znesek, kreditojemalec pa je prejel EUR. Zakon pravi, vrne se, kar se po pogodbi prejme.

A si tut drgač tolk površen?

[vickibedi]
> [najobj]
> > [vickibedi]
> > > [najobj]
> > > > [davidgmm]
> > > > Ne gledat pogodbe ker je nična potemtakem ne obstaja. Banka je nakazala evre in to mora kreditojemalec vrniti.
>
> > > ... čuj, če je pogodba nična in torej ne obstaja, se cela zgodba mora vrnit na začetek, to hkrati pomeni, da se morate frankarji izseliti iz nepremičnin, ki jih zaradi ničnosti pogodbe v resnici nikoli niste kupili, nikoli niso bile vaša last in ste jih protipravno zasedali celih 10 let ... khmm, ali pa ničnost velja samo za tisti del posla, ki je v korist frankarjev, vse ostalo pa je tako, kot da se ni nič zgodilo ...
> > >
> > > P.S.: pri najmanj 14.000 članov osebno "zainteresirane" javnosti, bi bilo interesantno vedeti, koliko sodnic in sodnikov je "okuženih" s svojimi lastnimi interesi (= sorodniki, prijatelji, znanci), ker namreč rahlo dvomim, da pri dodeljevanju teh primerov v sojenje kdo to sploh preverja ... evo, toti P.S. zdaj limam že tretjič, ker bi bilo zanimivo, če bi kakšen novinar na Financah probal raziskati, kako je z "okuženimi" sodniki, ki s frankarji v resnici sodijo sami sebi ...

> > En medklic..res mi je hecno da berem tebe ko se nabijaš s frankovci.. :) www.youtube.com/watc...TWKbfoikeg
>
> ... čuj, kwa ? ...

No, to je pa res tu mač, zdej si pa še kvakat začel.

... čuj, jaz na totem forumu že zelo dolgo "kwakam" ob butastih komentarjih, kjer niti "pesnik" ne ve, kaj je hotel povedat ...

P.S.: v forumski iskalnik vpiši "najobj" in "čuj, kwa" in boš videl, da tudi toti tvoj komentar sodi med njih ...

[Endimion]
Kupis delnico GOOG po 100$ in jo po pol leta prodas za 110€ vmes pa tecaj $ pade 1.3 na 1.4. ko si kupil si dal dejansko 77€, ko si pa prodal pa dobil nazaj 76€.

Po logiki vsebine si naredil 10$ kapitalskega dobicka, po logiki nasih sodisc pa 1€ izgube.

Oziroma po logiki nasih sodisc gremo lahko tozit vse upravljavce skladov, ker nas niso dolzno opozorili da se lahko nasi VEP-i skantajo na nulo. Pri cemer je smrtni greh skladov se hujsi saj so na sestavo nalozb sklada in s tem povezano vrednost VEP-a celo imeli vpliv.

VEP se dnevno preračunava. Vse pozicije na EUR. Drugače ne gre. Nikoli namreč ne moreš razbiti prispevka (k donosu/ izgubi) zaradi spremembe tečaja delnice in prispevka zaradi spremembe tečaja valute.

[abohte]
Ne razumem, kaj hočeš povedati.

Nahajava se v letu 1989. Jaz sem ravnokar prejel plačo v dinarjih, ti pa za čez vikend nujno potrebuješ gradbeni material, ker planiraš na bajti zidat prvo plato. Delavci so ti sporočili, da naslednji vikend nimajo cajta.

Cena potrebnega gradbenega materiala je cca 500 DEM, v dinarjih pa niti ne veva točno, ker v trgovinah vsak mesec določajo nove cene (zaradi 100% MESEČNE inflacije). Tvoja mama, ki ima veze, je klicala in rezervirala cement v Gramexu, a ga moraš še danes prevzeti (tam kjer je bil Gramex je danes približno Porsche Slovenija na Verovškovi), ker ga je rezerviral še nekdo drug (ja, v socializmu smo res bolje živeli).

Do sem si verjetno že pogruntal, da denarja trenutno nimaš in bi si ga rad takoj sposodil od mene.

Vprašanje je: Kaj bova napisala na zadolžnico, glede na to, da nisi čist ziher kdaj mi boš lahko vrnil? Kakšno valuto ti bom dal, če sem ti lepo povedal, da sem dobil plačo v dinarjih in se mi ne da zaradi tebe v tem trenutku iskat DEM, lahko pa se takoj dobiva kar v trgovini z gradbenim materialom? S seboj prinesem čeke, ker nimam tako velike vrečke za bankovce.

Odgovori mi, da vidim če ti bom posodil denar. Aja morda ni leto 1989 ampak 1990. To zanemariva.

[abohte]
Ne razumem, kako tvoje pisanje odgovarja na moje. Zadeva je čisto preprosta: po zakonu se ob ničnosti pogodbe ugotavlja, kaj stranki poljubne pogodbe (ne nujno kreditne) prejmeta, ne pa kaj sta se ti stranki dogovorili v pogodbi. To da se v primeru, ko pogodba ni nična, ne upošteva, kaj sta prejeli, ničesar ne spremeni.

Torej so tiste banke, ki so posojilojemalcem na racun nakazale 100.000 frankov, in jih cez pet sekund na njegovo zeljo spremenile v evre, vse naredile prav. Sam imam na primer pri slo banki racun na katerem so tako evri kot funti.

Tiste ki pa so konverzijo obracunale v pogodbi in nakazale evre na racun, pa morajo vracati evre?

Zanimive posledice za tako majhno razliko. Stevilkice na ekranu. Ali tusi banka ki je na racunu izkazovala franke, in jih takoj zatem pretvorila v evre, mora ob nicnosti dobiti nazaj evre? Kaj pa ce jih je pretvorila cez en dan? Kaj pa ce jih je pretvorila cez tri dni? Kaj pa ce je kreditojemalec dvignil franke in jih nesel v ugodnejso menjalnico?

Kako zelo morajo franki biti prisotni, da se steje, da si je kreditojemalec sposodil franke (in mora ob nicnosti vrniti franke)? Kje je ta meja? Zakaj je tam, kjer je?

Torej - ce bi komitent na racun dobil chf (in jih takoj za tem menjal v eur), bi ob nicnosti sedaj poravnavali stanje v chf?

Če prav berem... je bila v tem primeru kreditna pogodba že razvezana. Ne vidim, da bi jo razvezal kdorkoli drug kot pa Banka, če denimo anuitete niso bile plačane.

Frankarja sta tožila banko, ker je banka zahtevala onih 28 jurjev neplačanega. in naložilo da morata ona dva plačat banki 19500 € preostale nesporne obveznosti.

Ampak matematika tega kredita mi ne gre skupaj. Sklenjeno leta 2008, ko je bil frank se pravi 110.000/67800=1,622

OM je sestavljena iz povprečka 3M in 12M LIBOR plus 1,3% točke pribitka. Na dan podpisa pogodbe je bilo to skup 4,7% letno.

Če bi taka OM veljala vseh 228 mesecev kredita, bi bilo skupaj obresti za 110.000 * 0,047 * 20 = 103.400 CHF. Skupaj torej 213.400 CHF. V desetih letih sta bila recimo odplačala pol tega zneska, kar pa je praktično glavnica.

Od kje potem 19500 € razlike v nespornem dolgu glavnice? po tečaju 1,622 če gremo nazaj na datum sklenitve pogodbe je to okoli 30.000 CHF tako čez palec?

Je možno da so bile to krede za variabilno OM, pa so jim dejanski obroki v CHF (in preračunano na dan plačila obroka v EUR) upadli zarad tega ker se je takrat LIBOR skantal iz 4% na nulo? Al se na novo obrestuje le neodplačani del glavnice?

Ker če kredo pol preračunaš na 20 let pa samo s fiksnim pribitkom 1,3% letno (Skantajva LIBOR
na nulo), potem je pa slika fejst drugačna. Skupna obveznost je samo se 110.000 * (1 + (0,013*20))=138.600 CHF. Kar je pomenilo okol 85.450€ po tečaju na dan sklepanja pogodbe. Oziroma Razlika med onim kar je banka terjala kot neodplačni del kredita in onim, kar sta si bila izposodila... je tam tam po tem izračunu.

Čestitam sodiščem da so uspeli dosodit brezobrestno financiranje nepremičninskih projektov...

Čakam samo še da se pojavi Kordež pa reče da banke niso opravile pojasnilne dolžnosti pa mu niso pojasnile da gre lahko njegov Merkur nekam v tri krasne.

je pa način preko sodišča edino pravilen. Meni se zdi sodba vsebinsko nesmiselna. A je postopek med dvema zainteresiranima strankama. Brez vpletanja drzave. Ce bomo za to sprejeli zakon ki naj bo to reguliral, lahko eventuelne posledice res trpi država in posledično davkoplačevalci.

Tako da ja. Če menijo da se jim godi krivica, in očigledno jim dajo sodišča prav, naj vlagajo tožbe (mimogrede, ena v MB je bila pa razsojena v korist banke).

Pri čemer mi je zanimivo. Ta dva imata pri 68.000€ še nesporne obveznosti za 19 jurjev. Ko upoštevamo vse z anjih lepe okoličine.

to je malo. kako bo Katarina, ki je vzela 208 jurjev in je odplačala 130 jurjev v 15 dneh napraskala 80 jurjev ki jih mora po taki dikciji sodbe dati nazaj banki... Banka ti je dolžna povrnit sodne stroške, in jih itak ne dobiš na račun. Ni pa ti dolžna pomagat do ekstra likvidnosti ki jo potem hudo rabis.

[abohte]
Ja, jaz si tako razlagam zakon. To da je šel menjati CHF v EUR namreč ni odvisno od kreditne pogodbe med banko in kreditojemalcem, to je zgolj volja kreditojemalca. Ničnost pogodbe pa ne more vplivati na neko enostransko odločitev. Point ni v časovni točki, ampak v volji (pogodba je izjava volje, dvostranska pogodba je izjava volje dveh strani).

Zdaj imamo ene kreditojemalce, ki so voljo po spremembi v eur imeli vsebovano v kreditni pogodbi, in druge, ki so to voljo izvajali posebej. In ce je prva pogodba nicna, od nje ne moremo oddvojiti zgolj delcka - o vnaprejsnji konverziji :-)

Tako zaradi nepomembne tehnikalije nastanejo zanimive razlike med kreditojemalci, ki so v osnovi zeleli cisto isto stvar.

Po moje (heh) si zakon razlagas prevec po svoje - imas pa ocitno kar nekaj sodisc, ki ti dajejo prav.

Velika vecina si nas zakon razlaga tako, da so predmet pogodbe CHF, ceprav so bili na racun nakazani evri. Menimo, da so evri zgolj valuta, v kateri se je nakazal predmet pogodbe. Na nasi strani je dvesto let zgodovine takega pocetja, kjer v zeljeni valuti izrazimo prenos razlicnih pogodbenih predmetov, za katere ni prakticno prenasanje v fizicni obliki. Zato sem prej dal primere trgovanja z pogodbami o nafti in psenici na opcijskih in terminskih trgih.

[Endimion]

to je malo. kako bo Katarina, ki je vzela 208 jurjev in je odplačala 130 jurjev v 15 dneh napraskala 80 jurjev ki jih mora po taki dikciji sodbe dati nazaj banki... Banka ti je dolžna povrnit sodne stroške, in jih itak ne dobiš na račun. Ni pa ti dolžna pomagat do ekstra likvidnosti ki jo potem hudo rabis.

Tole naceloma ni problem sploh - ima bajto ki je vredna okrog 208 jurjev - morda 30 vec ali manj. Bo pa ja dobila kredit za 80 jurjev na tako osnovo (morda tokrat v Yenih), in s tem poravnala trenutnega.

Če dobro bereš sodbo piše, da sta bila opozorjena s "hipotetičnim primerom" kaj se zgodi če gre tečaj na 1:1.

Piše spodaj v opombah...

in bo čez 5 let stokala da je šel "YENIBOR" na tolk, da tega pa res ni mogla vedet, in da drgač tega ne bi vzela....

[Endimion]
Če dobro bereš sodbo piše, da sta bila opozorjena s "hipotetičnim primerom" kaj se zgodi če gre tečaj na 1:1.

Piše spodaj v opombah...

Sodba je itak politicna do fundamenta, kakorkoli pogledas. Ce das nekomu primer, kaj se zgodi ce gre tecaj na 1:1, ne das pa mu primera da gre tecaj na 1:1.01 na koncu pa se zgodi prav to - cloveku kot species se pripisuje zmoznost generalizacije. Razen ce gre za imbecila.

Ampak vprasanje - ce se ze kakorkoli dosodi, da je ena stran bila sibkejsa in zavedena in je pogodba nicna - ali lahko trdimo, da so predmet pogodbe bili evri, in ne franki? Kako to gre skupaj s splosno financno prakso tisocerih kreditov od jugoslavije naprej in splosnih pogojev trgovanja?

[rava]
> [rename]
> Ker je bilo trgovanje z devizami prepovedano, ne bova na zadolznico napisala nicesar.
> Posodil mi bos 5000 mark, jaz ti jih bom 5000 vrnil. Plus obresti, ce se s tem ukvarjas; ce sva pa frenda, pa bos zadovoljen s pirom ali tremi ;-)

Napisala bosta, da je vrednost zadolžnice 5000 točk.
Spodaj levo pa, da je 1 točka = 1 DEM.
Men se zdi, da smo tako nekako palamudili na papirjih.
:))))

Sicer mu pa Mimoidoči po moje ne bo posodil in se je mama od Abohteta brezveze pretrgala ko je iskala vezo v Gramexu. Tist cement bo v šusu šel nekomu drugemu, ker je itak čakalna vrsta, njega bodo pa spet dali na zadnje mesto in bo na vrsti spet čez ene pol leta ali več.

Hehe, 500 DEM dam, samo za užitek, da slišim od sodišča, da sem ga s tovrstno (celo brezobrestno) posojilno pogodbo ogoljufal in da je zato pogodba nična, ker se revež ni zavedal valutnih tveganj.

Čeprav se bom moral počasi navadit, da je po naših sodiščih možno vse - razen logike. In potem bo ta užitek počasi popustil.

he,he..
Po takšni razsodbi srčno upam, da bodo banke vsakega iztožile za vse mesece NAJEMNINE !!!