Kot bi rekel Chief Sales Marketing Officer Toronto Business Academy: "Never expect small minds to be able to see your big dreams."
forum.finance.si/?m=...017&single

Vidim, da fantje delajo, saj so do danes že objavili letošnje cene. Roljićevska nadgradnja v nadnacionalno ABC Business Academy pa še nekaj šteka. Namesto da bi spletna stran po končanem odštevanju zadnjih dni, ur in minut do Božiča zdaj razkrila svoje bogate vsebine, je danes tam samo še napis "coming soon". abc-businessacademy.com/

[pobalin]
Kot bi rekel Chief Sales Marketing Officer Toronto Business Academy: "Never expect small minds to be able to see your big dreams."
forum.finance.si/?m=...017&single

Vidim, da fantje delajo, saj so do danes že objavili letošnje cene. Roljićevska nadgradnja v nadnacionalno ABC Business Academy pa še nekaj šteka. Namesto da bi spletna stran po končanem odštevanju zadnjih dni, ur in minut do Božiča zdaj razkrila svoje bogate vsebine, je danes tam samo še napis "coming soon". abc-businessacademy.com/

... čuj, novo leto se ni niti dobro začelo, ti pa že nekaj gnjaviš brezveze ...

P.S.: na Financah nobenega ne zanima, kaj poleg nategovanja ljudi fantje res znajo delat, ampak je za Financarje pomembno, da mimogrede popljuvajo slovenske fakse in ki jih toti mednarodni priznani strokovnjaki, če sodim po stavku "Prvič so Dobnikar, Aleš in Habat, sicer nekdanji študenti prava, ekonomije in podjetništva", niso nikoli končali, ker bi v nasprotnem pisalo, da so diplomanti, ne pa nekdanji študenti ...

Ja, čudovito je tam v Kanadi. Pa v Nemčiji in Avstriji tudi. V Sloveniji je pa vse drek, razen ABC Business Academy.

Prvič so Dobnikar, Aleš in Habat, sicer nekdanji študenti prava, ekonomije in podjetništva, program izvedli leta 2015.

Studij podjetnistva? Zakaj pa niste sli studirat kaj resnega, inzenirskega?

Potem je pac precej neprimerno, da izrekajo taksne splosne trditve o izobrazevalnem sistemu, ce so videli ravno najslabsi del njega.

»Trenutno veliko pozornosti posvečamo umetni inteligenci, navidezni resničnosti, robotiki oziroma industriji 4.0. in podobnim temam,«

Kaksen bebav hype. Kaj pa sploh znate o umetni inteligenci, navidezni resnicnosti in industriji 4.0? S svojo izobrazbo iz "podjetnistva"?

[bc123a]
> Prvič so Dobnikar, Aleš in Habat, sicer nekdanji študenti prava, ekonomije in podjetništva, program izvedli leta 2015.

Studij podjetnistva? Zakaj pa niste sli studirat kaj resnega, inzenirskega?

Potem je pac precej neprimerno, da izrekajo taksne splosne trditve o izobrazevalnem sistemu, ce so videli ravno najslabsi del njega.

> »Trenutno veliko pozornosti posvečamo umetni inteligenci, navidezni resničnosti, robotiki oziroma industriji 4.0. in podobnim temam,«

Kaksen bebav hype. Kaj pa sploh znate o umetni inteligenci, navidezni resnicnosti in industriji 4.0? S svojo izobrazbo iz "podjetnistva"?

Tale anonsa je sicer bebasta, priznam. Ampak to ne spremeni dejstva, da bili tudi tehnični študiji v preteklosti nabiti s teorijo in premalo s prakso. Kako je danes, ne vem, upam da je bolje.

Po moje skorajda ni razlike kar se tiče akademikov, je pa razlika pri študentih, ki so v tujini bolj prokativni. Tako kot pri nas, so tudi tam še akademski dinozavri, ki nekaj čečkajo po tabli in se sami s seboj pogovarjajo, pa jih živ bog ne razume.

Je pa tako, da ko prideš v novi svet, vidiš svet v drugačnih barvah. Rdeča je bolj rdeča kot pri nas, pa sonce lepše sveti in tako naprej.

Meni se zdi malo komično, da je poslovni načrt za to biznis akademijo, s katerim je Još Dobnikar diplomiral, bolj tako-tako. Prićakoval sem bistveno več in tak, ki naredi poslovni načrt po liniji najmanjšega odpora, bo zdaj delal pavšalne primerjave izobraževalnih sistemov in organiziral nekaj boljšega.

EDIT: Enkrat je @bc123a napisal nekaj v smislu, da so se včasih šli startupe ljudje z izkušnjami, ki so bili nadpovprečni v nečem oz. so izstopali, danes je pa to peskovnik za brezposelne. Nekaj takega. Me bo popravil, če sem si narobe zapomnil.

[vickibedi]
Tale anonsa je sicer bebasta, priznam. Ampak to ne spremeni dejstva, da bili tudi tehnični študiji v preteklosti nabiti s teorijo in premalo s prakso. Kako je danes, ne vem, upam da je bolje.

Faks je mesto za teorijo. Prakso ucijo poklicne sole.

Recimo da govorimo o umetni inteligenci, ki jo omenjajo tile tici. Kaj je zate "prakticno" kar se tice umetne inteligence? nauciti ljudi, da vzamejo ze narejen softver in ga zazenejo? zakaj bi za to rabil faks?

[vickibedi]
> [bc123a]
> > Prvič so Dobnikar, Aleš in Habat, sicer nekdanji študenti prava, ekonomije in podjetništva, program izvedli leta 2015.
>
> Studij podjetnistva? Zakaj pa niste sli studirat kaj resnega, inzenirskega?
>
> Potem je pac precej neprimerno, da izrekajo taksne splosne trditve o izobrazevalnem sistemu, ce so videli ravno najslabsi del njega.
>
> > »Trenutno veliko pozornosti posvečamo umetni inteligenci, navidezni resničnosti, robotiki oziroma industriji 4.0. in podobnim temam,«
>
> Kaksen bebav hype. Kaj pa sploh znate o umetni inteligenci, navidezni resnicnosti in industriji 4.0? S svojo izobrazbo iz "podjetnistva"?

Tale anonsa je sicer bebasta, priznam. Ampak to ne spremeni dejstva, da bili tudi tehnični študiji v preteklosti nabiti s teorijo in premalo s prakso. Kako je danes, ne vem, upam da je bolje.

Za dobro prakso je treba ogromno teorije. Oziroma znanja. Znanje, znanje, znanje...Lahko se pridobi n afaksu, se pa da z veče napora tudi brez faksa. Nadarjenost in pridnost igrata izjemno veliko vlogo. Mnogo večjo kot bi kdo mislil. Floskule manj teorije, več prakse, neumni doktorji in pametni falirani študentje itd so pa brez pomena. Čisto brez vsakega pomena. Važno je znanje. Recimo, če hočeš približno razumeti delovanje robota in ga za silo zanti za kaj koristnega uporabiti, potem moraš imeti veliko znanja. Običajno ga pridobiš na fakultetah, s samostojnim izobraževanjem, s praktičnim delom, spremljanjem področja itd. Težko pa je brez kakšneg aod teh virov znanja.

[kzupanc]
Za dobro prakso je treba ogromno teorije. Oziroma znanja. Znanje, znanje, znanje...Lahko se pridobi n afaksu, se pa da z veče napora tudi brez faksa. Nadarjenost in pridnost igrata izjemno veliko vlogo. Mnogo večjo kot bi kdo mislil. Floskule manj teorije, več prakse, neumni doktorji in pametni falirani študentje itd so pa brez pomena. Čisto brez vsakega pomena. Važno je znanje. Recimo, če hočeš približno razumeti delovanje robota in ga za silo zanti za kaj koristnega uporabiti, potem moraš imeti veliko znanja. Običajno ga pridobiš na fakultetah, s samostojnim izobraževanjem, s praktičnim delom, spremljanjem področja itd. Težko pa je brez kakšneg aod teh virov znanja.

Predvsem je treba nehati z logiko, da se isce visokokvalificirane inzenirje, potem se pa huduje, ker "nimajo prakse". Ce ne rabis teorije, ne rabis inzenirja.

Tale navezanost na prakso povzroca obupno nizko dodano vrednost, zaradi katere je vecina proizvodnje v sloveniji rentabilna le z placami okrog minimalca oziroma nekaj malega visje.

[bc123a]
> [kzupanc]
> Za dobro prakso je treba ogromno teorije. Oziroma znanja. Znanje, znanje, znanje...Lahko se pridobi n afaksu, se pa da z veče napora tudi brez faksa. Nadarjenost in pridnost igrata izjemno veliko vlogo. Mnogo večjo kot bi kdo mislil. Floskule manj teorije, več prakse, neumni doktorji in pametni falirani študentje itd so pa brez pomena. Čisto brez vsakega pomena. Važno je znanje. Recimo, če hočeš približno razumeti delovanje robota in ga za silo zanti za kaj koristnega uporabiti, potem moraš imeti veliko znanja. Običajno ga pridobiš na fakultetah, s samostojnim izobraževanjem, s praktičnim delom, spremljanjem področja itd. Težko pa je brez kakšneg aod teh virov znanja.

Predvsem je treba nehati z logiko, da se isce visokokvalificirane inzenirje, potem se pa huduje, ker "nimajo prakse". Ce ne rabis teorije, ne rabis inzenirja.

Tale navezanost na prakso povzroca obupno nizko dodano vrednost, zaradi katere je vecina proizvodnje v sloveniji rentabilna le z placami okrog minimalca oziroma nekaj malega visje.

Kot zgodba o kuri in jajcu..., rabiš namreč oboje. Z inženirjem, ki prvič prime v roke elektronski instrument takrat, ko nastopi prvo službo, si ima firma kaj malo pomagati. Oziroma bo potrebnega z njim še ogromno dela. Malo (beri skoraj nič) je tudi takšnih firm v SLO, ki res potrebujejo hude teoretike. Večinoma se iščejo čim bolj univerzalni (multidisciplinarni) profili. Lahko da meniš, da to povzroča nizko dodano vrednost, ampak to je pač realnost.

Khmm, in potem se vrnemo k s socializmom "prepojen" bebasti narod v vsako vas fakulteto, vsakemu možnost študija takoj zamenjajo da pač "morajo" vsi študirati, jebeš sposobnost, posledično zniževanje študijskih kriterijev, samo v razmislek koliko Javno sektorskih prisesancev, politikov in ostalih JU "zmenetov" je kar nenadoma doživelo razsvetlitev ter diplomiralo ali celo magistriralo. Ali niso tega krive izob. ustanove in politični podrepniki,..jebemti ti takšno izobraževalno intelegenco.
Vstavite si imena in priimke..pa kokice in pir.press

[vickibedi]
Kot zgodba o kuri in jajcu..., rabiš namreč oboje. Z inženirjem, ki prvič prime v roke elektronski instrument takrat, ko nastopi prvo službo, si ima firma kaj malo pomagati. Oziroma bo potrebnega z njim še ogromno dela. Malo (beri skoraj nič) je tudi takšnih firm v SLO, ki res potrebujejo hude teoretike.

Potem ne rabijo inzenirjev (kar je teza do katere sem prisel neodvisno od tebe, skratka se strinjam). Rabijo dobre praktike, teh pa ne dobijo ker so srednje tehnicne sole zares hud poden in tja padejo prakticno samo tisti ki so RES nesposobni tudi vpisat se na faks.

Ves to je tako, kot da gres v michelin restavracijo, pa se na koncu pridusas, da je bilo premalo za jest pa da laskega pira niso imeli. kaj potem tam isces?

[bc123a]
> [vickibedi]
> Kot zgodba o kuri in jajcu..., rabiš namreč oboje. Z inženirjem, ki prvič prime v roke elektronski instrument takrat, ko nastopi prvo službo, si ima firma kaj malo pomagati. Oziroma bo potrebnega z njim še ogromno dela. Malo (beri skoraj nič) je tudi takšnih firm v SLO, ki res potrebujejo hude teoretike.

Potem ne rabijo inzenirjev (kar je teza do katere sem prisel neodvisno od tebe, skratka se strinjam). Rabijo dobre praktike, teh pa ne dobijo ker so srednje tehnicne sole zares hud poden in tja padejo prakticno samo tisti ki so RES nesposobni tudi vpisat se na faks.

Ves to je tako, kot da gres v michelin restavracijo, pa se na koncu pridusas, da je bilo premalo za jest pa da laskega pira niso imeli. kaj potem tam isces?

Inženir ni teoretik, ampak link med teorijo (design) in prakso (proizvodnjo).
Ali če hočeš bolj praktično - inženir ne bo vijačil pip na umivalnike, ampak bo izračunal tip, model, profil, vijake in vse skupaj sestavil, da vidi če deluje, ter če je vse ok, bo napisal navodila za monterja. Jebeš gradbenega inženirja, ki si ne umaže hlač na gradbišču.

[vickibedi]
Ali če hočeš bolj praktično - inženir ne bo vijačil pip na umivalnike, ampak bo izračunal tip, model, profil, vijake in vse skupaj sestavil, da vidi če deluje, ter če je vse ok, bo napisal navodila za monterja. Jebeš gradbenega inženirja, ki si ne umaže hlač na gradbišču.

To bo delal, ce je dovolj poceni za delodajalca. Ce ni, bo prototip sraufal skupaj tehnik.

[bc123a]
> [vickibedi]
> Ali če hočeš bolj praktično - inženir ne bo vijačil pip na umivalnike, ampak bo izračunal tip, model, profil, vijake in vse skupaj sestavil, da vidi če deluje, ter če je vse ok, bo napisal navodila za monterja. Jebeš gradbenega inženirja, ki si ne umaže hlač na gradbišču.

To bo delal, ce je dovolj poceni za delodajalca. Ce ni, bo prototip sraufal skupaj tehnik.

Navsezadnje nimaveze kdo ga šraufa, point je v tem, da dober inženir mora bit sposoben to naredit sam, če je treba. Noben tehnik, ne kakšen od šefov mu potem ne more prodajat muda za bubrege.