"V Seattlu v ZDA so minimalno plačo, ki je dotlej znašala 9,32 dolarja na uro, z aprilom 2015 zvišali na 11, z januarjem 2016 na 13 in z januarjem 2017 na 15 dolarjev na uro"

No shit, Polde? Ma lahko se oni zajebavajo. Če bi amerigosi imeli našega Hribarja Miliča, bi jih on takoj postavil na trdna tla!! Padajoča konkurenčnost ameriškea gospodarstva press.

v zasebnem sektorju je bilo 31. marca 2010 zaposlenih 670 tisoč prebivalcev, 31. marca 2011 še 654 tisoč, 31. marca 2012 še 643 tisoč, 31. marca 2013 le še 622 tisoč, ta trend pa se je obrnil šele v drugem četrtletju 2013.

Tole pa je z enega drugega članka (www.finance.si/88472...luzbencem)

Po podatkih statističnega urada za leto 2014 je v javnem sektorju zaposlenih nekaj čez 194 tisoč uslužbencev (skupaj z javnimi podjetji). Zaposlenih v zasebnem sektorju je bilo leta 2014 skupno 346 tisoč.

Te ševilke so preveč različne.

Ugibam, da je 600+ tisoč vseh v zasebnem sektorju (s.p.-ji, kmetje...), 350 tisoč pa takih, ki dobivajo plačo pri delodajalcu in jih minimalna plača zadeva. Zaposlenih pa je tak dvoumen pojem, ki v širšem smislu lahko pomeni prvo, v ožjem pa drugo.


V članku manjka tudi podatek, koliko je bilo v posameznih primerih ljudi na "minimalcu". To ni nepomembno.

Zagovorniki minimalne plače pravijo, da ta zmanjšuje revščino, saj onemogoča izkoriščanje materialne stiske brezposelnih, nasprotniki pa, da revščino dejansko povečuje, saj so delodajalci zaradi njene uvedbe prisiljeni odpuščati.

Ni tako enostavno. Ne gre zgolj za odpuščanje, za trend (agregatnega) zniževanja števila zaposlenih v zasebnem sektorju. Eden od učinkov zviševanja od oblasti predpisane in povsem arbitrarne (kar se tiče višine) minimalne plače je tudi preprečitev zaposlitve tistih, ki so bili pred uvedbo zadnjega povišanja min. plače še vedno (legalno) zaposljivi. Gre za t.i. nevidne učinke povišanja min. plače. Primerjaj: F. Bastiat, bastiat.org/en/twisatwins.html

Nihče ne bo zaposlil delavca, katerega produktivnost je vredna npr. 700 EUR bruto (I), če mora za njegovo delo plačati 850 EUR bruto (I). To pomeni, da so ti ljudje legalno nezaposljivi. Ne smejo delati za 700 bruto, lahko pa so breme davkoplačevalcev in so plačani za z zakonom predpisano brezdelje nekaj sto EUR na mesec.

Zato tudi ugotovitve Carda in Kruegerja niso prav presenetljive: če je gospodarstvo ZDA v obdobju 1967–1981 že bilo kos realno podobnim in še višjim ravnem minimalne plače, je razumljivo, da je bilo leta 1994 vnovič kos tem ravnem – še posebej, ker je produktivnost v vmesnem obdobju precej zrasla.

Produktivnost je treba obravnavati individualno. Operiranje z agregati ne daje prave slike. Kot že rečeno, ne gre zgolj za odsotnost odpuščanja, ampak tudi in predvsem za preprečitev novih zaposlitev oseb, ki so bile glede na svojo produktivnost pred zadnjim zvišanjem min. plače še poplnoma legalno zaposljive, po zvišanju pa je njihova zakonita zaposlitev onemogočena.

Sploh pa je, če smo malo sarkastični, uporaba agregatnih podatkov o produktivnosti nespodobna, saj naj bi minimalna plača "onemogočala izkoriščanje materialne stiske brezposelnih." Osebi A, ki je zaradi zvišanja min. plače izgubila delo, nič ne pomaga, da sta osebi B in C dvignili svojo produktivnost in obdržali službo in da se je zato družbena produktivnost zvišala.

Še enkrat, pomembni so tako "vidni" aspekti - tisti, ki jih opazimo, kot tudi tisti, ki na prvi pogled ostanejo očem skriti.

>v zasebnem sektorju je bilo 31. marca 2010 zaposlenih 670 tisoč prebivalcev, 31. marca 2011 še 654 tisoč, 31. marca 2012 še 643 tisoč, 31. marca 2013 le še 622 tisoč, ta trend pa se je obrnil šele v drugem četrtletju 2013.

[premza]
Tole pa je z enega drugega članka (www.finance.si/88472...luzbencem)
>Po podatkih statističnega urada za leto 2014 je v javnem sektorju zaposlenih nekaj čez 194 tisoč uslužbencev (skupaj z javnimi podjetji). Zaposlenih v zasebnem sektorju je bilo leta 2014 skupno 346 tisoč.

Te ševilke so preveč različne.

Da ne bo preobsežno, ilustriram na primeru, kako sem prišel do "svojih" številk. Marca 2010 je bilo vseh zaposlenih v Sloveniji 837 tisoč, od tega v javnem sektorju 167 tisoč. Če od vseh zaposlenih odštejemo javno zaposlene, ostanejo zasebno zaposleni = 670 tisoč. Seveda to vključuje tudi samozaposlene podjetnike in samostojne kmetovalce, saj so ti vsekakor bolj zasebni kot javni sektor.

Ampak vseeno, samozaposlenih je manj kot sto tisoč. Kje so v citiranem prispevku prišli do podatka, da naj bi bilo zaposlenih v zasebnem sektorju zgolj 346 tisoč, nimam pojma, citirani prispevek pa tudi ne navaja povezave na vir podatkov.

[premza]
Ugibam, da je 600+ tisoč vseh v zasebnem sektorju (s.p.-ji, kmetje...),

Tako, ja.

[premza]
350 tisoč pa takih, ki dobivajo plačo pri delodajalcu in jih minimalna plača zadeva.

Kot že rečeno - samozaposlenih (še bolj pa kmetov) je premalo, da bi ostanek znašal le 346 tisoč ...

[premza]
V članku manjka tudi podatek, koliko je bilo v posameznih primerih ljudi na "minimalcu". To ni nepomembno.

Kot že tolikokrat:
(i) zelo lep kompliment je, da od mene pričakujete podatke, ki jih niti najbolj eminentni ekonomisti niti v akademskih študijah za najbolj eminentne revije ne uspejo pridobiti v taki obliki oziroma razčleniti na tak način, ampak ...
(ii) ... na žalost moj domet ni tak, da bi za tedensko kolumno za časnik Finance zagnal lastno študijo ter v njej pridobil podrobneješe in kvalitetnejše podatke od vseh omenjenih akademskih študij, in za nameček za to tedensko kolumno razvil tudi boljšo metodologijo od vsega, kar premorejo omenjene akademske študije, ampak ...
(iii) ... se zelo trudim, da bi mi nekoč tudi to uspelo in bodo Finance en tak unikaten časnik, za tedenske kolumne v katerem bodo kar deževale Nobelove nagrade za ekonomiko ...

... :)

[0701CITYX]
Ni tako enostavno. Ne gre zgolj za odpuščanje, za trend (agregatnega) zniževanja števila zaposlenih v zasebnem sektorju. Eden od učinkov zviševanja od oblasti predpisane in povsem arbitrarne (kar se tiče višine) minimalne plače je tudi preprečitev zaposlitve tistih, ki so bili pred uvedbo zadnjega povišanja min. plače še vedno (legalno) zaposljivi. Gre za t.i. nevidne učinke povišanja min. plače. Primerjaj: F. Bastiat, bastiat.org/en/twisatwins.html

Ekonomika je že tako precej kvazi-znanost, z eno nogo na pol v ideologiji in na pol v filozofiji. Če začnemo še z nevidnimi in nemerljivimi učinki, kot je preprečitev nove zaposlitve, pa ...

[0701CITYX]
Nihče ne bo zaposlil delavca, katerega produktivnost je vredna npr. 700 EUR bruto (I), če mora za njegovo delo plačati 850 EUR bruto (I). To pomeni, da so ti ljudje legalno nezaposljivi. Ne smejo delati za 700 bruto, lahko pa so breme davkoplačevalcev in so plačani za z zakonom predpisano brezdelje nekaj sto EUR na mesec.

To je jasno, ampak prej ali slej se to odrazi na podatku o deležu nezaposlenih v celotnem prebivalstvu. Citirane študije so večinoma obravnavale tudi ta podatek.

[0701CITYX]
Produktivnost je treba obravnavati individualno. Operiranje z agregati ne daje prave slike. Kot že rečeno, ne gre zgolj za odsotnost odpuščanja, ampak tudi in predvsem za preprečitev novih zaposlitev oseb, ki so bile glede na svojo produktivnost pred zadnjim zvišanjem min. plače še poplnoma legalno zaposljive, po zvišanju pa je njihova zakonita zaposlitev onemogočena.
Sploh pa je, če smo malo sarkastični, uporaba agregatnih podatkov o produktivnosti nespodobna, saj naj bi minimalna plača "onemogočala izkoriščanje materialne stiske brezposelnih." Osebi A, ki je zaradi zvišanja min. plače izgubila delo, nič ne pomaga, da sta osebi B in C dvignili svojo produktivnost in obdržali službo in da se je zato družbena produktivnost zvišala.

Glej zadnji sklop, (i)-(iii), v forum.finance.si/?m=...310&single

[0701CITYX]
Še enkrat, pomembni so tako "vidni" aspekti - tisti, ki jih opazimo, kot tudi tisti, ki na prvi pogled ostanejo očem skriti.

Glej forum.finance.si/?m=...311&single

[TadejK]
> [0701CITYX]
> Ni tako enostavno. Ne gre zgolj za odpuščanje, za trend (agregatnega) zniževanja števila zaposlenih v zasebnem sektorju. Eden od učinkov zviševanja od oblasti predpisane in povsem arbitrarne (kar se tiče višine) minimalne plače je tudi preprečitev zaposlitve tistih, ki so bili pred uvedbo zadnjega povišanja min. plače še vedno (legalno) zaposljivi. Gre za t.i. nevidne učinke povišanja min. plače. Primerjaj: F. Bastiat, bastiat.org/en/twisatwins.html

Ekonomika je že tako precej kvazi-znanost, z eno nogo na pol v ideologiji in na pol v filozofiji. Če začnemo še z nevidnimi in nemerljivimi učinki, kot je preprečitev nove zaposlitve, pa ...

Ja, saj to. Po mojem je škoda, da se ekonomijo predstavlja kot science. Moderna ekonomija je psevdo znanost, pa čeprav (in ravno zato) operira z nekimi matematični formulami in prepričuje, da gre za pravo znanstveno metodo. Od veselega lorda Keynesa naprej je ekonomija intenzivno vedno bolj mumbo jumbo, podprt s formulami za resnost in boljši vtis in spoštovanje laikov.

> [0701CITYX]
> Nihče ne bo zaposlil delavca, katerega produktivnost je vredna npr. 700 EUR bruto (I), če mora za njegovo delo plačati 850 EUR bruto (I). To pomeni, da so ti ljudje legalno nezaposljivi. Ne smejo delati za 700 bruto, lahko pa so breme davkoplačevalcev in so plačani za z zakonom predpisano brezdelje nekaj sto EUR na mesec.

To je jasno, ampak prej ali slej se to odrazi na podatku o deležu nezaposlenih v celotnem prebivalstvu. Citirane študije so večinoma obravnavale tudi ta podatek.

Ta "slej kot prej" je po mojem malo težje merljiv. Človeške narave se (vsaj v celoti) ne da zajeti z matematičnimi formulami in ekonometrijo.

Hvala za odgovore. Pa lep dan.

Treba bi bilo še analizirati vpliv zvišanja minimalca na produktivnost. Bolj lai manj jasno je, da se pojavi po zvišanju več zaposlenih okoli minimalca, motivacija za več in boljše delo pa pri slabše plačanih upade.

Po mojem je škoda, da se ekonomijo predstavlja kot science. Moderna ekonomija je psevdo znanost, pa čeprav (in ravno zato) operira z nekimi matematični formulami in prepričuje, da gre za pravo znanstveno metodo. Od veselega lorda Keynesa naprej je ekonomija intenzivno vedno bolj mumbo jumbo, podprt s formulami za resnost in boljši vtis in spoštovanje laikov.

Jaz bi rekel takole: ekonomija je prekleto resna znanost dokler se problemov lotevaš na znanstveno pošten način. Psevdoznanost in mumbo jumbo pa postane, ko vključiš ideologijo kot to počnejo npr. samozvani liberalci, ki jih tudi med kolumnisti na tem portalu ne manjka.

Povedano drugače: praktično vsi ekonomski izračuni so pravilni (če nisi naredil računskih napak, kar je pri sodobnem computingu skoraj nemogoče, razen, če narobe programiraš formulo), precej diskutabilna pa zna biti primernost vhodnih parametrov. Npr. pri investiciji v neko predelavo lahko daš nizko ceno proizvoda in visoko odkupno ceno vhodne surovine (npr. breskev -breskov sok ali sladkor sladkorna pesa) in potem ugotoviš, da je le ta neupravičena. Ali pa obratno.

Lahko bi torej rekli, da so vse študije, ki obravnavajo ekonomiko, pravilne in veljajo ob točno določenih parametrih. Prava zgodba je torej realno oceniti parametre. Pri investicijskih študijah (pa tudi ostalih) je torej potrebno določiti predvsem pogoje, ki jih investitor mora doseči, da je investicija ekonomske ga upravičena. Pri ekonometričnih modelih je seveda stvar še nekoliko kompleksnejša ampak tudi tam imamo jasne kriterije, ki merijo napovedno vrednost modela. Seveda pa bi bilo zanimivo enkrat pregledati vse modele (tudi tiste na podlagih katerih so bile sprejete politične odločitve) ter točnost njihovih napovedi.

All models are wrong (John Sterman).

[TadejK]
> [premza]
> Tole pa je z enega drugega članka (www.finance.si/88472...luzbencem)
> >Po podatkih statističnega urada za leto 2014 je v javnem sektorju zaposlenih nekaj čez 194 tisoč uslužbencev (skupaj z javnimi podjetji). Zaposlenih v zasebnem sektorju je bilo leta 2014 skupno 346 tisoč.
>
> Te ševilke so preveč različne.

Da ne bo preobsežno, ilustriram na primeru, kako sem prišel do "svojih" številk. Marca 2010 je bilo vseh zaposlenih v Sloveniji 837 tisoč, od tega v javnem sektorju 167 tisoč. Če od vseh zaposlenih odštejemo javno zaposlene, ostanejo zasebno zaposleni = 670 tisoč. Seveda to vključuje tudi samozaposlene podjetnike in samostojne kmetovalce, saj so ti vsekakor bolj zasebni kot javni sektor.

Ampak vseeno, samozaposlenih je manj kot sto tisoč. Kje so v citiranem prispevku prišli do podatka, da naj bi bilo zaposlenih v zasebnem sektorju zgolj 346 tisoč, nimam pojma, citirani prispevek pa tudi ne navaja povezave na vir podatkov.

Sem šel sam mamlo raziskovat...
650.000 zasebni sektor skupaj,
90.000 samostojnih podjetnikov,
180.000 kmetov.

Pa smo s številkami že kar blizu tistim 350.000, ki dobivajo plačo.

[TadejK]
> [premza]
> V članku manjka tudi podatek, koliko je bilo v posameznih primerih ljudi na "minimalcu". To ni nepomembno.

Kot že tolikokrat:
(i) zelo lep kompliment je, da od mene pričakujete podatke, ki jih niti najbolj eminentni ekonomisti niti v akademskih študijah za najbolj eminentne revije ne uspejo pridobiti v taki obliki oziroma razčleniti na tak način, ampak ...

To je podobno, kot če bi raziskovali vpliv višje povprečne temperature na razširjenost lubadarja.
Ena raziskava bi pokazala da +5°C ne poveča nevarnosti.
Druga pa da že +1°C poveča število lubadarjev za 50%.

Ne bi pa navedli, da so prvo raziskavo delali v listnatem, drugo pa v iglastem gozdu.

Če razsikava ne navaja natančne metodologije ali zamolči kak bistven parameter, je v najboljšem primeru ničvredna v najslabšem pa hudo zavajajoča.

V Slovenijo je problem višina plač na sploh. Minimalna plača je v primerjavi z ostalimi precej visoka. Pri nas plače na sploh, tako v javnem, sploh pa v zasebnem sektorju, drastično stagnirajo. Verjetno je to problem mentalitete povprečnega državljana slovenije, ki je pripravljen le upogibati hrbet in se neenhno boji, da bi ostal brez tistih par drobtin, ki jih dobi za preživetje. Glede na to, da je zaradi te mentalitete sindikalni aktivizem zelo nebogljen, razen v javnem sektorju, kjer so mogoče bolj varni pred šikaniranji in grožnjami z odpovedmi, čeprav tudi tam ni rožnato, vidim edini način za dvig pogajalske moči delavca v uvedbi UTD; seveda pa bi nekdo moral imeti politična jajca in ukiniti komplet socialo ter uvesti UTD.

[premza]
Sem šel sam mamlo raziskovat...
650.000 zasebni sektor skupaj,
90.000 samostojnih podjetnikov,
180.000 kmetov.

Pa smo s številkami že kar blizu tistim 350.000, ki dobivajo plačo.

Sem poguglal in tu imaš link: www.stat.si/StatWeb/...Index/6560

Število kmetov je 17k in ne 180k.

Po SKD dejavnosti pa je v kmetijstvu in gozdarstvu zaposlenih 27k.
pxweb.stat.si/pxweb/...veshow.asp

Število zaposlenih v realnem sektorju je cca 520-530k in ne 350k

Pohvale za lep pregled, imam pa dve pripombi:

1) Statisticno se res najbolj belezi in poriva v ospredje stevilo oz. delez brezposelnih, vendar je to podatek, ki je zaradi manipulacij postal skoraj ze irelevanten. Ravno v sloveniji in ZDA je najvecja diskrepanca med stevilom brezposelnih in (1-stevilo zaposlenih). Pohvala da si vzel te podatke, kjer so na voljo.

2) V povezavi s prejsnjim, stevilo brezposelnih ni dober prediktor za "revolucije" (vzpon desnice, trump), stevilo zaposlenih (nizko) je precej lepse korelirano, ce sem prav zastopil podatke.

3) Ne vem, ce so tvoji podatki o padcu zaposlenosti normalizirani na gospodarski cikel, ni vseeno ce to delas "po poti v hrib" ali pa po "poti navzdol"?

[inflacija123]
Minimalna plača je v primerjavi z ostalimi precej visoka... Seveda pa bi nekdo moral imeti politična jajca in ukiniti komplet socialo ter uvesti UTD.

Potem naj ukine še:
- 5 dohodninskih razredov,
- 9 razredov za plačilo vrtca,
- 7 razredov za otroški dodatek,
- ? razredov novega zdravstvenega prispevka,
- 3 različne splošne olajševe,
- neskončno (dobesedno) različnih olajšav za vzdrževane družinske člane
...

Uvede EDS + splošno olajšavo na družinskega člana in si bomo lahko davke izračunali z navadnim kalkulatorjem v pol minute :)

Spodaj je tabela bruto zaslužek-neto prihodek za človeka, ki vzdržuje dva otroka, ki hodita v vrtec in vključuje otroški dodatek in subvencijo za vrtec (brez drugih socialnih transferjev).
Razpoložljiv dohodek je pri 2600 bruto le za dobrih 400 evrov višji kot pri minimalni plači. V Sloveniji se delati za visoko plačo ne splača. Če se bo minimnalna dvignila, pa se bo splačalo še manj.

Še tabela:
1. Bruto plača
2. Neto plača
3. Otroški dodatek
4. Subvencija za vrtec (polna cena 462,33)
5. Razlika do minimalne plače
___(1)_______(2)_______(3)_______(4)_______ (5)__
___0,00 ____ 292,56 ___ 228,62 ___ 924,66 __ -164,63 ___ socialna pomoč
_790,73 ____ 615,98 ___ 195,46 ___ 832,19 _____ 0,00 ___ minimalna plača
_800,00 ____ 623,20 ___ 195,46 ___ 832,19 _____ 7,22
1000,00 ____ 779,00 ___ 195,46 ___ 832,19 ___ 163,02
1200,00 ____ 911,96 ___ 148,96 ___ 739,73 ___ 110,52 *** (200 več bruto -> manj neto)
1400,00 ___ 1027,96 ___ 148,96 ___ 739,73 ___ 226,51
1600,00 ___ 1158,83 ___ 117,50 ___ 647,26 ___ 202,00 *** (200 več bruto -> manj neto)
1800,00 ___ 1285,89 ____ 96,08 ___ 601,03 ___ 239,98
2000,00 ___ 1399,62 ____ 96,08 ___ 601,03 ___ 353,72
2200,00 ___ 1513,35 ____ 96,08 ___ 601,03 ___ 467,45
2400,00 ___ 1627,09 ____ 60,88 ___ 527,06 ___ 436,81 *** (200 več bruto -> manj neto)
2600,00 ___ 1740,82 _____ 0,00 ___ 527,06 ___ 428,79 *** (400 več bruto -> manj neto)
2800,00 ___ 1854,56 _____ 0,00 ___ 527,06 ___ 542,52
3000,00 ___ 1968,29 _____ 0,00 ___ 434,59 ___ 563,79

[dani14]
> [premza]
> Sem šel sam mamlo raziskovat...
> 650.000 zasebni sektor skupaj,
> 90.000 samostojnih podjetnikov,
> 180.000 kmetov.
>
> Pa smo s številkami že kar blizu tistim 350.000, ki dobivajo plačo.

Sem poguglal in tu imaš link: www.stat.si/StatWeb/...Index/6560

Število kmetov je 17k in ne 180k.

Po SKD dejavnosti pa je v kmetijstvu in gozdarstvu zaposlenih 27k.
pxweb.stat.si/pxweb/...veshow.asp

Tukaj je čisto drugačen podatek (www.kgzs.si/gv/kmeti...stvo.aspx)

V Sloveniji se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja okoli 75 tisoč kmetijskih gospodarstev.
V letu 2007 je na kmetijskih gospodarstvih delalo do 200.000 oseb...

[premza]
> [dani14]
> > [premza]
> > Sem šel sam mamlo raziskovat...
> > 650.000 zasebni sektor skupaj,
> > 90.000 samostojnih podjetnikov,
> > 180.000 kmetov.
> >
> > Pa smo s številkami že kar blizu tistim 350.000, ki dobivajo plačo.
>
> Sem poguglal in tu imaš link: www.stat.si/StatWeb/...Index/6560
>
> Število kmetov je 17k in ne 180k.
>
> Po SKD dejavnosti pa je v kmetijstvu in gozdarstvu zaposlenih 27k.
> pxweb.stat.si/pxweb/...veshow.asp

Tukaj je čisto drugačen podatek (www.kgzs.si/gv/kmeti...stvo.aspx)

V Sloveniji se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja okoli 75 tisoč kmetijskih gospodarstev.

Kmetijsko gospodarstvo oz. kmetija ni enako število kmetov, ki si plačujejo zavarovanja in penzijo

V letu 2007 je na kmetijskih gospodarstvih delalo do 200.000 oseb...

...vsaj tretjina družinskih članov je starejših od 55 let, mlajših od 45 let pa dobra polovica družinskih članov... torej spet, družinski člani niso enako zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu

Po SKD dejavnosti pa je v kmetijstvu in gozdarstvu zaposlenih 27k.
pxweb.stat.si/pxweb/...veshow.asp

Če so zaposleni, tudi zanje velja minimalna plača.

Tukaj je čisto drugačen podatek (www.kgzs.si/gv/kmeti...stvo.aspx)
V Sloveniji se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja okoli 75 tisoč kmetijskih gospodarstev.
V letu 2007 je na kmetijskih gospodarstvih delalo do 200.000 oseb...

Ja, ampak koliko od teh jih je s statusom [samozaposlenega] kmeta, koliko pa je takih, ki so na njihovi kmetiji zaposleni v skladu s kolektivno pogodbo za kmetijstvo in živilsko industrijo ( www.uradni-list.si/g...ina/103719 )?

In to je najbolj bistveno: Samozaposleni se v Sloveniji delijo na samostojne podjetnike, kmete, samozaposlene športne delavce in samozaposlene v kulturi. Vseh samozaposlenih je nekaj manj kot 90.000, od teh je kmetov približno petina.

www.gzs.si/Portals/O...pscini.pdf
Po statistiki iz registrskih virov je bilo decembra [2016] 824 tisoč delovno aktivnih (+2,6% medletno), od tega 737 tisoč zaposlenih (+3,2%) in 87 tisoč samozaposlenih (-2,3%). Pri samozaposlenih se je predvsem znižalo število kmetov, in sicer za 19% na 19 tisoč

[bc123a]
Pohvale za lep pregled, imam pa dve pripombi:
1) Statisticno se res najbolj belezi in poriva v ospredje stevilo oz. delez brezposelnih, vendar je to podatek, ki je zaradi manipulacij postal skoraj ze irelevanten. Ravno v sloveniji in ZDA je najvecja diskrepanca med stevilom brezposelnih in (1-stevilo zaposlenih). Pohvala da si vzel te podatke, kjer so na voljo.
2) V povezavi s prejsnjim, stevilo brezposelnih ni dober prediktor za "revolucije" (vzpon desnice, trump), stevilo zaposlenih (nizko) je precej lepse korelirano, ce sem prav zastopil podatke.

Ja, točno s tem razlogom sem operiral s:
(1) številom in ne odstotki,
(2) številom zaposlenih in ne številom brezposelnih,
(3) številom zaposlenih v zasebnem sektorju (kamor sem vštel samozaposlene, ker jih je velika večina samostojnih podjetnikov ki so objektivno zasebni sektor, pa večina preostanka jih je samostojnih kmetov kar je tudi objektivno zasebni sektor.

[bc123a]
3) Ne vem, ce so tvoji podatki o padcu zaposlenosti normalizirani na gospodarski cikel, ni vseeno ce to delas "po poti v hrib" ali pa po "poti navzdol"?

To so podatki o dejanskem številu zaposlenih. Zato sem v četrtem odstavku kolumne napisal tole:

Ker je bilo v obravnavanem obdobju odpuščanje v gospodarstvu stalnica v večini evrskih držav, nikoli ne bomo zanesljivo vedeli, kolikšen del odpuščanja pri nas je bil posledica takó strmega zvišanja naše minimalne plače [in koliko posledica splošnih gospodarskih gibanj, op.av.]. A del odgovora daje primerjava spremembe stopnje brezposelnosti po metodologiji Eurostata: od marca 2010 do marca 2013 se je v Sloveniji zvišala za 2,5 odstotne točke (s 7,0 na 10,5 odstotka), na celotnem evrskem območju pa za 1,8 odstotne točke (z 10,2 na 12,0 odstotka); če spremembi izrazimo relativno, je razlika še očitnejša, saj skok s 7,0 na 10,5 odstotka pomeni povečanje za polovico, tisti z 10,2 na 12,0 odstotka pa le za slabo petino ...

OK, kmetij je 75.000 na njih dela 200.000 ljudi, kmetov je pa 19.000.

Moram prespat :)

[premza]
OK, kmetij je 75.000 na njih dela 200.000 ljudi, kmetov je pa 19.000.

Moram prespat :)

Ja, večina je "popoldanskih kmetov"; imajo zaposlitev od 7h do 15h, ki jim krije prispevke in dohodnino (in zanjo veljajo določila ZMinP), pozneje popoldne pa delajo še na kmetiji.

[TadejK]
> [premza]
> OK, kmetij je 75.000 na njih dela 200.000 ljudi, kmetov je pa 19.000.
>
> Moram prespat :)

Ja, večina je "popoldanskih kmetov"; imajo zaposlitev od 7h do 15h, ki jim krije prispevke in dohodnino (in zanjo veljajo določila ZMinP), pozneje popoldne pa delajo še na kmetiji.

Potem lahko sklepam, da je podatek o 350.000 zaposlenih v gospodarstvu, ki ga navaja ta članek (www.finance.si/88472...luzbencem) preprosto napačen.

[TadejK]
> Ker je bilo v obravnavanem obdobju odpuščanje v gospodarstvu stalnica v večini evrskih držav, nikoli ne bomo zanesljivo vedeli, kolikšen del odpuščanja pri nas je bil posledica takó strmega zvišanja naše minimalne plače [in koliko posledica splošnih gospodarskih gibanj, op.av.]. A del odgovora daje primerjava spremembe stopnje brezposelnosti po metodologiji Eurostata: od marca 2010 do marca 2013 se je v Sloveniji zvišala za 2,5 odstotne točke (s 7,0 na 10,5 odstotka), na celotnem evrskem območju pa za 1,8 odstotne točke (z 10,2 na 12,0 odstotka); če spremembi izrazimo relativno, je razlika še očitnejša, saj skok s 7,0 na 10,5 odstotka pomeni povečanje za polovico, tisti z 10,2 na 12,0 odstotka pa le za slabo petino ...

Vse ostalo je ok, ampak tale del je se vedno problematicen. Ta ocena je (ker boljsih podatkov ni) podvrzena sumu, ki ga vnasa v sistem slovenska socialna politika. Prehodi na prisilne espeje, crtanje ljudi iz zavoda, ker so obupali nad iskanjem sluzbe, itd.

Razumem da boljsih podatkov ni, ampak ravno v kriticnem delu se moramo opirati na zelo svoh podatke.

[premza]
Potem lahko sklepam, da je podatek o 350.000 zaposlenih v gospodarstvu, ki ga navaja ta članek (www.finance.si/88472...luzbencem) preprosto napačen.

Ali pa so nekje prišli do drobneje granuliranih podatkov na proizvodnjo, trgovino, prevozništvo, ... in so vzeli podatek za proizvodnjo.

PS: Iz osebne izkušnje - ko se enkrat zelo poglobiš v neko tematiko (jaz nekoč v "reševanje" Grčije, pa pozneje v bailine in bailoute italijanskih in španskih bank), začneš tudi pri branju prispevkov na Bloombergu, Reutersu in FT-ju ugotavljati, da občasno kakšno številko ali dejstvo navedejo zelo napačno/zastarelo/zamešano. Kar niti ni tako nenavadno, glede na to, koliko področij mora posamezni novinar pokrivati, pa kdaj še vskočiti za kolega na dopustu/bolniški. Še recimo Lionel Laurent pri Bloomberg Gadfly-ju ali Frances Coppola pri Forbesu, ki imata dokaj podobne interese in podobno proste roke pri izbiri tematike kot jaz, občasno napišeta kaj malo-mimo (seveda pa kdaj izpostavita tudi kak bistven vidik, na katerega sam ne bi pomislil, ali pa kak bistven dokument, za katerega sam nisem vedel). In tudi to razumem, ker včasih zato, da prideš do nekega konkretnega podatka (npr. cene dokapitalizacijske delnice pri neki grški banki), moraš pošiljati e-maile in/ali telefonirati, saj to dobesedno ni objavljeno nikjer na spletu (niti v grščini ...), ali pa je dostop kvečjemu z naročnino, passwordom ali celo certifikatom.

Tudi za Slovenijo podatkov recimo o zaposlenih po panogah, še posebej pa o povprečnih plačah po panogah, osebno ne najdem nikjer. Ali pa podatkov o medianski ceni prodanih nepremičnin (poleg povprečja), sem svoj čas prepričeval GURS naj še to dodajo v svoja letna poročila, pa sem se zaletaval v armiran beton ("To pa res nikogar ne zanima, oziroma bo večino zmedlo").

[bc123a]
Vse ostalo je ok, ampak tale del je se vedno problematicen. Ta ocena je (ker boljsih podatkov ni) podvrzena sumu, ki ga vnasa v sistem slovenska socialna politika. Prehodi na prisilne espeje, crtanje ljudi iz zavoda, ker so obupali nad iskanjem sluzbe, itd.
Razumem da boljsih podatkov ni, ampak ravno v kriticnem delu se moramo opirati na zelo svoh podatke.

Podatki so tudi o deležu zaposlenih med vsemi prebivalci, starimi od 15 do 64 let:
stats.oecd.org/Index...=STLABOUR#
2010Q1 SLO 67.1%, EZ 64.1%
2011Q1 SLO 64.6%, EZ 64.2%
2013Q1 SLO 63.3%, EZ 63.4%

Iz tega je razvidno, da smo tudi po zaposlenosti upadli bolj od celotnega evrskega območja, ampak ločenih podatkov za zasebni sektor pa tudi tu ni, kaj šele za panoge.

PS: Če bi kolumno pisal še enkrat, bi nadomestil podatke o brezposelnosti s temi zgoraj, se strinjam da povedo več (so pa četrtletni, medtem ko so tisti o brezposelnosti mesečni).

Ma daj, ta jokanja, kako država stiska z davki, so za tiste, ki so nekonkurenčni. Če živimo v kapitalizmu, pol pač nehajmo jokat, ker preživi pač najmočnejši, za ostale pa tako ali drugače poskrbi država s pomočjo pobranih davkov pri močnih in uspešnih. Je pa res, da brez določene mere protekcionizma pač ne gre, da se zaščiti domačo industrijo, ne pa trgovine!

[TadejK]
Podatki so tudi o deležu zaposlenih med vsemi prebivalci, starimi od 15 do 64 let:
stats.oecd.org/Index...=STLABOUR#
2010Q1 SLO 67.1%, EZ 64.1%
2011Q1 SLO 64.6%, EZ 64.2%
2013Q1 SLO 63.3%, EZ 63.4%

Iz tega je razvidno, da smo tudi po zaposlenosti upadli bolj od celotnega evrskega območja, ampak ločenih podatkov za zasebni sektor pa tudi tu ni, kaj šele za panoge.

PS: Če bi kolumno pisal še enkrat, bi nadomestil podatke o brezposelnosti s temi zgoraj, se strinjam da povedo več (so pa četrtletni, medtem ko so tisti o brezposelnosti mesečni).

Od 2010Q1 do 2013Q1 je propadla večina gradbenih podjetji (se spomnim tvoje kolumne na to temo), iz skupnega števila okoli 81k zaposlenih je številka padla na 52k, kar predstavlja cca 2,2% delež prebivalcev med 15-64 letom, preostanek 1,6% (20k delovnih mest) pa bi lahko pripisali delno recesiji in delno zvišanju minimalne plače

[dani14]
Od 2010Q1 do 2013Q1 je propadla večina gradbenih podjetji (se spomnim tvoje kolumne na to temo), iz skupnega števila okoli 81k zaposlenih je številka padla na 52k, kar predstavlja cca 2,2% delež prebivalcev med 15-64 letom, preostanek 1,6% (20k delovnih mest) pa bi lahko pripisali delno recesiji in delno zvišanju minimalne plače

Res je, da je v letih 2010-2014 v Sloveniji propadlo 23 od 26 največjih graditeljev stavb. Ampak ali lahko z gotovostjo trdimo, da bi jih tudi brez skokovitega zvišanja minimalne plače propadlo taistih 23, ali bi jih v tem primeru morda recimo 18, ali pa 16, ali pa 14?

[TadejK]
> [dani14]
> Od 2010Q1 do 2013Q1 je propadla večina gradbenih podjetji (se spomnim tvoje kolumne na to temo), iz skupnega števila okoli 81k zaposlenih je številka padla na 52k, kar predstavlja cca 2,2% delež prebivalcev med 15-64 letom, preostanek 1,6% (20k delovnih mest) pa bi lahko pripisali delno recesiji in delno zvišanju minimalne plače

Res je, da je v letih 2010-2014 v Sloveniji propadlo 23 od 26 največjih graditeljev stavb. Ampak ali lahko z gotovostjo trdimo, da bi jih tudi brez skokovitega zvišanja minimalne plače propadlo taistih 23, ali bi jih v tem primeru morda recimo 18, ali pa 16, ali pa 14?

Če predpostavimo, da ni noben v gradbeništvu izgubil dela zaradi povišanja minimalne plače (kar seveda ne drži) in se osredotočimo na preostala izgubljena delovna mesta, lahko iz tvojih navedenih številk približno ocenimo učinek povišanja minimalne plače:

2010Q1 SLO 67.1%, EZ 64.1%
2011Q1 SLO 64.6%, EZ 64.2%
2013Q1 SLO 63.3%, EZ 63.4%

EZ -0,7% SLO -3,8% (2,2% pripišemo gradbeništvu, 0,7% recesiji enako kot v EZ) = 0,9% oz. najmanj 12k brezposlenih več zaradi povišanja minimalne plače.

Ker pa je upad zaposlenosti v EZ -0,7% tudi v veliki meri upad zaposlenih v gradbenem sektorju, je številka 12.000 podcenjena in je v resnici višja.