Kriptovalute so s tehničnega vidika zanimive za opazovanje s strani velikih igralcev.

Ko se bodo veliki bančni igralci in centralne banke odločili, bo nastal e-dolar, hibridna verzija današnjega digitaliziranega dolarja, križanega s kriptotehnologijo.

Dollar je zaupanja vredna valuta, EUR tudi. Moč valute počiva na zaupanju velikih igralcev, tudi real gospodarstva, pa tudi konec koncev potrošnikov, ki si ne želijo nestabilne valute (smo že imeli v jugi primer z dinarjem, pa so bile marke bolj zaželene).

Danes so kriptovalute zanimive zlasti za špekulante in kriminalce. Ampak v zgodovini je bilo vedno tako, da nekdo najprej hodi po robu, potem pa se nekaj legalizira.

Zanimiva zgodba je opij (konoplja). Najprej je bil legalen, sedaj dolga leta prepovedan (oz. zgolj za farmacevtsko rabo), počasi pa bo spet šel v prosto prodajo - ampak kontrolirano. Alkohol je imel recimo krajšo časovnico.

Sicer pa dober članek prof. Pahorja.

Ročildi že dlje časa opazujejo in spodbujajo razvoj kriptovalut... ko bo čas, bodo veliki igralci vskočili in prevzeli zgodbo z e-dolarjem. Vsi današnji kriptarji pa bodo vmes kaj zaslužili. Pa naj, nisem fouš.

Včasih so bile tudi tulipanove čebulice denar - menjalno sredstvo. 1 čebulica = 1 kočija s konjem vred. Da ne govorim o kamnih pred tem.... Tako da je lahko marsikaj bitnega ali giga bitnega ali karkoli drugega tudi za kar še ne vemo da bo. Lep dan.

Temeljna inovacija digitalnih lokalnih valut je izum varnih transakcij, za katere ni potrebno zaupanje v nikogar od udeleženih.

Tole je treba nekoliko pojasniti, ker to ni glavni pain udelezenih. Posledica tega kar Marko opisuje je, da ni centralne kontrole nad denarjem. In je placilni promet anonimen. To je nemajhen motivator, ki ga v clanku ni in zene BitCoin. Obstaja distribuirani register transakcij, ampak nihce ne ve kdo je kdo. Zato je BC zelo priljubljeno placilno sredstvo na DarkNet-u, kjer si z njim v povezavi z npr. Tor brskalnikom in DuckDuckGo iskalnikom anonimno lahko kupite vse (ampak res VSE). Zato najbrz stvar za razliko od sledljivih sistemov ne bo izumrla, ze zaradi pritiskov drzav na prehod vseh na plastiko. Bo pa ostala omejena subkultura.

p.s. Poanta clanka je na mestu, bitcoin je s svojim proof of work mehanizmom vse kaj drugega kot zelena valuta.

Ne vem, če se lahko vpletem v razpravo z vprašanjem?!

(se bo takoj videlo, da nisem dovolj poučen, verjetno pa je še kdo, ki bi mu dodaten info razjasnil pogled)

Kako ta zadeva s kripto valutami, pravzaprav deluje - mislim, glede varnosti, sledljivosti?!

1) Na eni strani krožijo informacije, kako zelo varna je, pregledna, ker je vse zapisano v "blokih" - torej sledljivost vseh transakcij.
2) Po drugi strani pa naj bi plačila zagotavljala polno anonimnost?

Primer:
Nemalokrat, če sem prav zasledil, so se zgodile tudi že kraje ali prek menjalnic, e-denarnic, ... . Kako je to možno? Npr., če je zgolj omejeno št. Bitcoinov in teh ni prav veliko?! Je to zgolj zaradi tega, ker nihče, prav nihče nima vpogleda koliko ima kdo v e-denarnici, oz. ali je mogoče kakorkoli prebrati bloke (bilokatere kripto valute)? Oz. kateri podatki o tranakcijah se shranjujejo v blokih?

Morda zgornje velja za Bitcoin, ker "nihče" ne ve od kod sploh izhajajo? Kaj pa druge kriptovalute, ki imajo poznane izdajatelje? Ni vpogleda iz katere e-denarnice je šlo v katero e-deanrnico.

Eee, sem opazil imam čisto preveč vprašanj, bom raje kar nehal.

(uff, sam ne me usmerit na kakšen splošen članek o kripto valutah oz. o podatkovnih blokih :) )

No, toliko, vse skupaj pa bolj iz radovednosti.

Hvala vnaprej, če bo slučajno kakšen kratek povraten-info.

Poraba elektrike za furanje transakcij bitcoina večja od vse porabe elektrike v Slovenije? Ne se hecat. To je čisti bulšit, zrasel na zeljniku tistih, ki jim bitcoin gre na jetra. To je približno isto, ko tule na forumu na videz čisto resni šaljivci nakladajo, da je poraba eektrike za izdelavo fotovoltačnega modula večja od proizvodnje tega istega modula v njegovi življenski dobi. Malo logike pri takšnih trditvah ne bi škodilo.

[]
Zanimiva zgodba je opij (konoplja).

Si ziher da nisi vsega pomesal?

Koncno en smiseln clanek. Ob cemer se tudi vprasam, zakaj je naenkrat na Financah vsak drugi clanek na temo bitcoina, pa resitev slovenije z kriptovalutami pa nevemkaj se.

En cas so to bili startupi, zdaj kriptovalute.

Nic od tega pa nima pricakovanj iz realnosti.

[tstih]
> Temeljna inovacija digitalnih lokalnih valut je izum varnih transakcij, za katere ni potrebno zaupanje v nikogar od udeleženih.

Tole je treba nekoliko pojasniti, ker to ni glavni pain udelezenih. Posledica tega kar Marko opisuje je, da ni centralne kontrole nad denarjem. In je placilni promet anonimen. To je nemajhen motivator, ki ga v clanku ni in zene BitCoin. Obstaja distribuirani register transakcij, ampak nihce ne ve kdo je kdo.

dokler ne razkrije povezave svoje bitcoin denarnice z realno persono. potem pa naenkrat, pooof, postanejo vse v blockchain ledgerju zabelezene transakcije prav ocitno povezane z fizicno osebo.

recimo najames hitmana za BTC, ki ti fenta zeno. Kupujes mesecno zalogo koke. Potem pa se po dveh letih spozabis in nakazes denar iz walleta na svoj bancni racun.

In poof je drug dan pri tebi policija doma, ti pa v lisicah.

[bc123a]
Koncno en smiseln clanek. Ob cemer se tudi vprasam, zakaj je naenkrat na Financah vsak drugi clanek na temo bitcoina, pa resitev slovenije z kriptovalutami pa nevemkaj se.

En cas so to bili startupi, zdaj kriptovalute.

Nic od tega pa nima pricakovanj iz realnosti.

Ni vsak drugi. Če imaš rad fakte, jih imej rad.

Več člankov je zaradi povečanega interesa bralcev, ki se jim veča interes tudi zaradi več člankov.

Uredništvo pa se trudi prikazat situacijo z več zornih kotov. Menda med hardcore kriptovalutarji nismo ravno priljubljeni, najbrž bi morali biti bolj navijaski. No, berejo nas pa.

Bom poizkusil odgovoriti na par tvojih vprašanj, nekaj je bilo že odgovorjeno nad mano, nekaj pa je pomanjkljivosti tudi v članku. Če bom usekal kakšno kolosalno neumnost naj me pa še kdo popravi .
Torej, prva urbana legenda, ki se še vedno širi v laični javnosti je anonimnost kriptovalut in zaradi tega njihova povezanost s kriminalom in podzemljem. Kriptovalute so psevdo anonimne saj lahko vsako transakcijo slediš do njenega izvora v bloku. Če nekdo lahko poveže naslov v bloku s fizično osebo, lahko sledi vse njegove transakcije preko tega naslova. Zaradi tega je tudi eno od osnovnih pravil pri poslovanju s kriptovalutami, da en naslov uporabiš samo enkrat – za eno transakcijo. Stvari si sicer malce drugačne pri novejših kriptovalutah, katere pa imajo vgrajene mehanizme za zagotavljanje anonimnosti že v svojem protokolu. Rešitev za starejše kovance pa je pošiljanje preko posebnih storitev imenovanih mešalniki-mixerji, kjer se naslovi tako premešajo med seboj, da je praktično nemogoče izslediti izvorni naslov.
Kraja iz denarnice je možna, če nekdo pride do tvojih zasebnih ključev, katere denarnica vsebuje. Do zasebnih ključev pa lahko pride samo, če ti sheka računalnik na katerem hraniš denarnico, ali če mu poveš šifro s katero je denarnica zaklenjena ali če te prisili, da mu te podatke izdaš, pa še kakšen način bi se našel. Za enkrat so se kot najbolj varne izkazale hardverske denarnice, katerih je že nekaj na trgu. Znan je npr. Trezor, katerega baje uporablja tudi FBI za zasežene kovance. Znotraj Trezorja lahko oblikuješ več denarnic, katere so dosegljive z različnimi šiframi in če te nekdo prisili izdati šifro ene denarnice je znotraj lahko več drugih, katere pa s to šifro niso ne dosegljive in tudi ne vidne.
Kraje iz menjalnic so se dogajale in se bodo tudi v bodočnosti. Prvo in najpomembnejše pravilo je, da iz menjalnice takoj umakneš vsa sredstva, s katerimi ne trguješ, v svojo denarnico, po možnosti hladno denarnico. To pa pomeni, da tvoja denarnica ni povezana v internet. Kraje so se vedno dogajale iz 'vročih' denarnic na menjlnicah, ko je skupina hekerjev vdrla v strežnike menjalnice in namestila svojo programsko opremo. Ocenjuje se, da je bila večina vdorov izvedena s pomočjo 'krtov' torej je nekdo od zaposlenih skrivoma namestil škodljivo-kradljivo programsko opremo. V novejšem času so ti problemi v glavnem rešeni, še posebej pri večjih in resnejših menjalnicah.
Mogoče se navežem še na članek. Težave s transakcij in velikostjo blokov so praktično rešene. Pri Bitcoinu se morajo samo še dogovoriti, kdaj in kako bodo rešitev implementirali, trenutno pa preko 80% poolov signalizara, da se strinjajo z uvedbo popravka SegWit2x. Trenutno je v razvoju še LN-Lightning Network. Bistvo teh popravkov protokolov je, da se bodo transakcije izvajale izven blokov v realnem času, vpis transakcij v verigo blokov pa bo izveden recimo enkrat na dan. To bo bistveno zmanjšalo število transakcij v verigi blokov in pospešilo izvajanje transakcij, tako da bo hitrost procesiranja transakcije primerljiva s tisto v sistemu kreditnih in debetnih kartic. To pa spet odpira popolnoma nove možnosti uporabe kriptovalut v realnem življenju. Tehnologija LN bo omogočala še medsebojno menjavo alt-coinov, kar je sedaj mogoče samo preko menajlnic (altcoin1-BTC-altcoin2). Pri tehnologiji LN je mogoče težava samo ta, da bodo potrebni močni strežniki za procesiranje in hranjenje transakcij izven verige blokov, kar lahko privede do centralizacje, vendar so te težave rešljive.
Dalje pa bi se obregnil še ob porabo energije, katero omenja avtor članka. Tehnologija verige blokov čisto dobro deluje na navadnem namiznem računalniku s čisto običajnim procesorjem in porabo energije manjšo kot jo rabi vsaka povprečna igrica. Problem je drugje. Protokol za Bitcoin zahteva, da je en blok odkrit-izračunan-izkopan (izberi izraz po želji) v približno 10 minutah. Več kot je v mreži procesorske moči, hitreje bo padal čas do naslednjega bloka, to pa protokol ne dovoli zato dvigne parameter v mreži imenovan težavnost – 'difficulty'. Nekaj podjetij je izdelalo namenske procesorje prav za rudarjenje (postopek za izračun naslednjega bloka), kar je v mreži enormno dvignilo procesorsko moč, zaradi tega je zrasla težavnost, uporabniki so spet dodali nove rudarske mašine in tako pridemo do začaranega kroga. Bistvo je, da procesorska moč v mreži porablja enormne količine energije, ampak bi zadeva delovala tudi samo z zelo majhnim deležem sedanje porabe. Obstajajo tudi kovanci, ki delujejo na drugačnem principu kot je uporaba procesorske moči in porabijo za generiranje blokov še bistveno manj moči. Zaradi svoje specifičnosti se v glavnem za rudarjenje uporablja grafične kartice, Bitcoin in v zadnjih mesecih Litecoin pa rudarimo z namenskimi mašinami, ki imajo vgrajene t.i. ASIC čipe – namenske procesorje.
Tukaj bi dodal še, da je večina kriptovalut omejena v svoji izdaji in ne bo nikoli v prihodnosti presegla te številke. Največkrat je ta vrednost 21 milijonov, vendar obstajajo tudi druge vrednosti. V resnici bo skupno število kovancev v obtoku vedno manjše, ker se en del izgubi zaradi izgubljenih dostopnih šifer denarnic, namernega 'kurjenja' kovancev zaradi zmanjšanja njihovega števila in podobnih vzrokov.
Zanimivo je, kako noben članek ne pozabi omeniti povezave kriminala in kriptovalut, pa je skupna tržna kapitalizacijo vseh kriptovalut verjetno le delček vseh dohodkov, ki ga generira kriminal. Nikoli pa ne omenijo dejstva, da se največ takega črnega denarja obrne v gotovini in to v US$.
Pa še to. Kriptovalute nimajo centraliziranega nadzora in vlade. Računalniški protokol določa koliko jih bo kadarkoli v obtoku, torej so že po definiciji antiinflacijske. Protokoli so odprto-kodni in vsakdo z dovolj znanja jih lahko pregleda in oceni. Vsakdo lahko z ustreznim orodjem preveri vse transakcije v zgodovini, do prvega generiranega naslova.

[skrabam]
Tukaj bi dodal še, da je večina kriptovalut omejena v svoji izdaji in ne bo nikoli v prihodnosti presegla te številke.

... vendar pa lahko nastaja poljubno mnogo kriptovalut, zato za skupno maso ni nikakrsne omejitve, ceprav partikularno te obstajajo.

Drži. To velja tudi za fiat denar, če se ne motim :). Primer: dinar-novi dinar-najnovejši dinar- kuponi-tolar-euro-???

Pri kriptovalutah je pa tako, da je treba veliko teh zadev preštudirat, morda je vrednih obravnave največ prvih 20 kovancev po tržni kapitalizaciji pa še med temi jih bo verjetno kar nekaj izginilo v zgodovini.
Najbolj od vsega je pa pomebno to, da porabimo za kriptovalute (če že) samo toliko kot si lahko privoščimo, da izgubimo.
Kriptovalut so izredno nihjne, ni redek primer dnevnega nihanja 50% pa tudi več.

[skrabam]
Drži. To velja tudi za fiat denar, če se ne motim :). Primer: dinar-novi dinar-najnovejši dinar- kuponi-tolar-euro-???

ni najboljsa primerjava, ker

- je pri nastetih primerih slo za menjavo - stara valuta ni bila vec v uporabi, zdaj pa govoriva o istocasnem obstajanju poljubnega stevila (in start nove kriptovalute, ki potegne del cashflowa, je tehnicno razmeroma trivialna operacija, bolj kot pa startati novo klasicno fiat valuto)

- naj bi bile po promocijskih zgodbah kriptovalute bistveno razlicne od fiata, tako da ugotavljanje, da so v neomejenosti skupne emisije (kljub poudarjanju omejenosti posamezne) pravzaprav podobne fiatu, ni marketinsko modro :)

p: fiat doblo

- naj bi bile po promocijskih zgodbah kriptovalute bistveno razlicne od fiata, tako da ugotavljanje, da so v neomejenosti skupne emisije (kljub poudarjanju omejenosti posamezne) pravzaprav podobne fiatu, ni marketinsko modro :)

p: fiat doblo

Se povsem strinjam s teboj. Tukaj bi morda dodal tisti zlajnano, bo že trg pokazal. Vsakodnevno se rojevajo nove kriptovalute, kakšna pa tudi odmre.
Dejstvo je, da je tehnologija tukaj in bo živela in preživela, v kakšni obliki in obsegu bomo pa videli. Saj tudi s pokom dotcom balona ni crknil internet in vsa podjetja povezana s tem. Tudi ko bo počil balon kriptovalut bo veliko joka in stoka in škripanja z zobmi :).

Nisem pa nikakor marketinško povezan s kriptovalutami niti jih ne želim kakorkoli propagirati, če je morda kdo tako razumel. Za moj okus se čisto preveč piše o tem-hehe. Želel sem morda samo malce razbistriti nekaj zadev in morda pojasniti nekaj urbanih legend.
LP

ok.

jaz sem se oglasil, ker si me zaintrigiral s tistim o omejenosti emisije - ker ravno ta omejenost, ki pa je sumarno sploh ni, je eden od paradoksov zgodbe.

(drugi je ta, da so kriptovalute nekaj cisto izven- ali proti-sistemskega... njihov ucinek pa bo med drugim to, da bodo odigrale vlogo privajanja publike in bo sel lazje skozi prehod kasicnih valut v digitalno obliko z vsem, kar to potem prakticno pomeni.)

Opij je bila legalna sestavina, s katero se je trgovalo ves čas do 1914, na vzhodu do sredine 20. stoletja, ko je začel veljati prohibicionizem. Znane so opijske vojne na vzhodu.

Zgodba konoplje je podobna.

Opij še zmeraj ni legaliziran, konoplja pa je. Določeni blagi opiati pa so delno v prosti prodaji ponekod po svetu.

Zelo zanimiv in strokoven povzetek dogajanja, hvala za ta članek.
Moji kolegi še kar euforično kupujejo in pravijo, da še ni čas za prodajo, zelo zanimivo bo slediti trendu.

[]
Zanimiva zgodba je opij (konoplja). Najprej je bil legalen, sedaj dolga leta prepovedan (oz. zgolj za farmacevtsko rabo), počasi pa bo spet šel v prosto prodajo - ampak kontrolirano. Alkohol je imel recimo krajšo časovnico.

Opij ni enako konoplja ampak heroin (slednji je derivat opija s povišano koncentracijo opijatov).

Super,

hvala za tako obširno in dobro pojasnilo - še posebno zadnji odstavek (nekdo, ki obvlada tehnologijo, lahko prbere vse transakcije), sam kaj, ko se zraven pojavlja že deset novih vprašanj.

Kljub vsemu navijanju "kako zelo transparentne" so kriptvalute, ne bi ravn dal roke v ogenj za to, sploh če bi bila lesena. Seveda se pa strinjam, so odlična priložnost za velike zaslužke (in če je vsota 0, je problem samo na kateri strani si).

Kje piše enačaj med obema zadevama? Zgodba med obema rastlinama (substancama) je podobna, zato pač pišem o tem.