[kajulci]
>Depresija je dolgotrajna bolezen in sploh ni nujno, da je, oziroma si celo upam trditi, da večinoima ni posledica nekega šoka kot je izguba službe , svojega bližnjega ipd.

Vzrokov za depresijo je en milijon. Sok je izrazit in zelo pogost vzrok za depresijo. Imas pa depresij cel kup, depresija z..., depresija z..., depresija je predvsem generalni izraz za cel kup bolezni, tisto kar pride na tri pikice pa specizira za katero vrsto gre.

>Večino depresivnih ljudi bi se dalo pozdraviti brez zdravil,

Tu razmisljas tocno tako kot vecina Slovencev. In ne locis med depresivnostjo in depresijo. Depresivnih ljudi se ne zdravi, ker depresivnost je samo stanje. Depresija je pa bolezen. Predvsem depresije kot posledica sokov so izrazito tiste vrste depresije, ki se jih dobro drzi pod kontrolo s pdihoterapijami, predvsem pa je pri tovrstnih depresijah čas najvecji zdravilec, psihoterapevti pa pomagajo samo toliko, da clovek pregura skozi najhujse obdobje. Ostale vrste depresije pa nihce ne pozdravi s pogovori. Poznam kar precej takih, ki si ze desetletja depresije zdravijo s pogovori, eden z bogom, drugi s psihoterapevtom, itd. potem so spet za kratko obdobje na tabletah, ko vec ne gre in potem zacnejo nov krog pogovorov. Rnostavno teh bolezni ne mores zdravit s pogovori. Nobeno bolezen ne mores zdravit s pogovorom, ne vem zakaj ste eni tako sveto prepricani, da depresijo pa lahko. Saj depresija je tudi fizicna bolezen, to ke bolezen možgan, nic metafizicnega ni tu. In na zalost mozgane ne bos pozdravil z debato. In da bi bil absurd se vecji, se z dolgotrajnim jemanjem antidepresivov v resnici vecina ljudi pozdravi, tisti, ki se pogovarjajo, pa fajn trpijo do svoje smrti.

>s pogovorom, druženjem, da se jim odpre drugačna perspektiva ipd.

Zopet ne locis depresivnosti od depresije. Clovek, ki zboli za depresijo, vecinoma sploh ni depresiven. Mnogo med njimi je kompulzivcev, ves cas na adrenalinu, letajo sem ter tja, se konstantno druzijo, zurajo itd. In se nobenemu ne sanja, da imajo depresijo, ker pa ja "niso nic depresivni". V bistvu je zmeda zaradi izrazoslovja. Namesto da tej bolezni recejo depresija bi ji morali reci anksioza in bi bilo manj zmede oz. ljudje te bolezni ne bi povezovali z depresivnostjo. Recimo zelo pogost simptom depresije so raznorazne hude fizicne bolecine, katerim ne odkrijejo vzroka. So pa bolniki zelo druzabni ljudje, niso to neki osamljeni samotarji, ki cele dneve zdijo v zatemnjeni sobi.

>Od depresije do samomora je sicer še dolga pot, tako da samomor ne more biti izgovor za jemanje antidepresivov.

Uf se motis, pri depresijah kot posledicah šokov je samomor zelo pogost izhod. Recimo pri depresiji kot posledici financnega zloma je samomor zelo pogosto dejanje. Moja bivsa sodelovka se je vrgla pod vlak, potem ko se je financno zastrikala. V roku manj kot pol leta. Sem opozarjala, da je padla v depresijo in da obstaja nevarnost samomora in so vsi name gledali kot da sem kuzna (toliko na temo, zakaj ga ni zena zatožila, da je bolan, namesto da bi ga prijavila, ko je veselo kradel). In sem utihnila, ker nisem mogla nic naredit. Zelo hitro po tem se je vrgla pod vlak.

Lindsey Vonn ima tudi depresijo in tudi jemlje zdravila, povedala sama v intervjuju.

Ti hočem povedat samo to, da se s predpisovanjem antidepresivov danes pretirava. Meni je jasno, da je zadaj močna farmacevtska industrija, ki lobira pri zdravnikih. Sploh pa ne gre za nedolžna zdravila. Preberi si malo forume o stranskih efektih pri uporabnikih.

[kajulci]
Funkcija antidepresiva ni blazenje simptomov (to je naloga pomirjeval and alike) ampak dejansko zdravljenje. Takole po kmecko povedano: v mozganih imas ene zlobne celice, ki ti zrejo seratonin, in ker imas premalo seratonina, ti po živcih po celem telesu potujejo napacne informacije - npr. zaradi mapacnega delovanja zivcev te grozno bolijo noge, ali pa te nekdo nekaj prijazno vprasa, ti pa si preprican, da se iz tebe dela norca in popizdis. Antidepresiv pa ti blokira te zlobne celice, da nehajo žreti seratonin, da ti lahko kemicni procesi v mozganih normalno potekajo. Ljudje so napacno prepricani, da antidepresivi aktivno vplivajo na tvoje obnasanje (kot recimo pomirjevala, ki te zadanejo) v resnici pa antidepresiv sploh nima nobenega vpliva na obnasanje, ampak ti samo blokira procese, ki se sploh ne bi smeli dogajati in the first place. In to je razlog, da pogovori nimajo nobenega ucinka na to bolezen, ker pac ne morejo blokirat teh zlobnih celic.

Hormon sreče se mora sploh najprej izločat, da bi ga lahko "zlobne celice" sploh požirale. Če se sploh ne izloča, potem antidepresiv eno figo pomaga.

[bc123a]
> [vickibedi]
> Problem je v tem, ker psihiatrija ni eksaktna znanost (podobno kot ostala medicina). Če grem zdaj k psihiatru, in mu rečem, da imam teževe (kdo jih pa nima) grem stavit, da bi mi predpisal antidepresive. Sicer pa nisem mislil, da se človeka s težavami

Ves zakaj bo to naredil? Ker ce gres od njega in naredis samomor, bo on klican na odgovornost (kolikor pac je v sloveniji to mozno, to je pac druga zgodba).

Cisto ekvivalentna zadeva, kot ce pride bolnik z bolecinami v prsih. Zdravnik mu lahko rece, da je verjetno samo prebava in ga poslje domov, ali pa ga da cez noc na opazovanje in teste.

V psihiatriji je "dati na opazovanje in teste" precej bolj huda zadeva kot recimo pri cloveku ki ga tisci v prsih, zato psihiater nima prav veliko izbire. Verjetno tudi ti noces, da bi vsakega, ki pride k psihiatru, sprejeli v psihiatricno bolnisnico za nekaj dni, da vidijo ali je res hudo depresiven z organskim vzrokom ali ne.

Oziroma bi bilo ze prav, da se tako naredi v *normalni druzbi*, ampak dokler je psihicna bolezen tako velika stigma, tega filma pac ne bos videl.

Točno tako je, napsihiranega folka imaš zato čedalje več - ker se bodisi sploh ne zdravijo ali pa gredo k zdravniku po par tabletk in to je to.

[vickibedi]
Hormon sreče se mora sploh najprej izločat, da bi ga lahko "zlobne celice" sploh požirale. Če se sploh ne izloča, potem antidepresiv eno figo pomaga.

Kaj ko bi si ti malo prebral o antidepresivih in delovanju seratonina, eh?

Seratotina v telesu je veliko. Razlika nastane pri reabsorpciji v mozgane. Ne mores seratotnina kar dodati v kri, ker to nima vpliva, tako kot tudi merjenje seratonina v krvi nic ne pove o tem, koliko ga je v mozganih produktivno uporabljenega. Zato so tudi "jana" clanki o "jejte vec cokolade za srecno zivljenje" navaden bullshit.

Trenutno najbolj siroko uporabljeni antidepresivi so iz klase SSRI: en.wikipedia.org/wik..._inhibitor

in zavirajo absorbcijo seratonina v mozganih, zato da ga vec ostane za njegovo primarno nalogo v sinapsah.

[vickibedi]
> Oziroma bi bilo ze prav, da se tako naredi v *normalni druzbi*, ampak dokler je psihicna bolezen tako velika stigma, tega filma pac ne bos videl.

Točno tako je, napsihiranega folka imaš zato čedalje več - ker se bodisi sploh ne zdravijo ali pa gredo k zdravniku po par tabletk in to je to.

In kdo je za to kriv? Zdravniki ali pa bizaren odnos druzbe do psihicnih bolezni?

[bc123a]
> [vickibedi]
> Hormon sreče se mora sploh najprej izločat, da bi ga lahko "zlobne celice" sploh požirale. Če se sploh ne izloča, potem antidepresiv eno figo pomaga.

Kaj ko bi si ti malo prebral o antidepresivih in delovanju seratonina, eh?

Seratotina v telesu je veliko. Razlika nastane pri reabsorpciji v mozgane. Ne mores seratotnina kar dodati v kri, ker to nima vpliva, tako kot tudi merjenje seratonina v krvi nic ne pove o tem, koliko ga je v mozganih produktivno uporabljenega. Zato so tudi "jana" clanki o "jejte vec cokolade za srecno zivljenje" navaden bullshit.

Trenutno najbolj siroko uporabljeni antidepresivi so iz klase SSRI: en.wikipedia.org/wik..._inhibitor

in zavirajo absorbcijo seratonina v mozganih, zato da ga vec ostane za njegovo primarno nalogo v sinapsah.

Vsak človek mora najti svojo "čokolado" za srečo. Celo Kardelj je vedel povedati, da sreče posamezniku ne more ustvariti niti sistem niti partija, ampak si jo mora ustvariti vsak sam. Tudi antidepresivi ti ne bodo ustvarili sreče, žal.

[vickibedi]
> [bc123a]
> > [vickibedi]
> > Problem je v tem, ker psihiatrija ni eksaktna znanost (podobno kot ostala medicina). Če grem zdaj k psihiatru, in mu rečem, da imam teževe (kdo jih pa nima) grem stavit, da bi mi predpisal antidepresive. Sicer pa nisem mislil, da se človeka s težavami
>
> Ves zakaj bo to naredil? Ker ce gres od njega in naredis samomor, bo on klican na odgovornost (kolikor pac je v sloveniji to mozno, to je pac druga zgodba).
>
> Cisto ekvivalentna zadeva, kot ce pride bolnik z bolecinami v prsih. Zdravnik mu lahko rece, da je verjetno samo prebava in ga poslje domov, ali pa ga da cez noc na opazovanje in teste.
>
> V psihiatriji je "dati na opazovanje in teste" precej bolj huda zadeva kot recimo pri cloveku ki ga tisci v prsih, zato psihiater nima prav veliko izbire. Verjetno tudi ti noces, da bi vsakega, ki pride k psihiatru, sprejeli v psihiatricno bolnisnico za nekaj dni, da vidijo ali je res hudo depresiven z organskim vzrokom ali ne.
>
> Oziroma bi bilo ze prav, da se tako naredi v *normalni druzbi*, ampak dokler je psihicna bolezen tako velika stigma, tega filma pac ne bos videl.

Točno tako je, napsihiranega folka imaš zato čedalje več - ker se bodisi sploh ne zdravijo ali pa gredo k zdravniku po par tabletk in to je to.

... ja, in to so majhne radosti razvitega kapitalizma, ki jih v nerazvitem socializmu nismo poznali, ker socializem ni (bil) namenjen brezobzirnem tekmovanju za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi, ampak vsaj približno normalnemu življenju čimvečjega števila ljudi ...

Čuj, ker ne morem komentirati pod dotičnim člankom in ti ne morem poslati zasebnega sporočila, ti bom kar sem prilepil, kar sem se nakanil dati drugam. Saj ni čisto off topic. Paše v poglavje o psihi, psihologiji in psihiatriji. :-)

RE tvoj komentar: ... evo, vozi Mujo po avtocesti in sliši po radiu: ”Vsi ki se vozite po avtocesti pazite, ker ena budala vozi v napačno smer!” in reče Mujo: ”Ma kaj ena, tisoč jih je!“. ...

Bravo! Nasmejal sem se do solz. Si opazil, da je dotični že prej s citatom iz SSKJ sam potrdil točno to, da je on v vlogi tega Mujota? :-)

podtáknjenec -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci
Pri nas rečemo podtaknjenec in vse, ki jih poznam[/], rečejo podtaknjenec. Potaknjenec po moje rečejo samo Toporišič in drugi slovenisti.

[najobj]
> [vickibedi]
> > [bc123a]
> > > [vickibedi]
> > > Problem je v tem, ker psihiatrija ni eksaktna znanost (podobno kot ostala medicina). Če grem zdaj k psihiatru, in mu rečem, da imam teževe (kdo jih pa nima) grem stavit, da bi mi predpisal antidepresive. Sicer pa nisem mislil, da se človeka s težavami
> >
> > Ves zakaj bo to naredil? Ker ce gres od njega in naredis samomor, bo on klican na odgovornost (kolikor pac je v sloveniji to mozno, to je pac druga zgodba).
> >
> > Cisto ekvivalentna zadeva, kot ce pride bolnik z bolecinami v prsih. Zdravnik mu lahko rece, da je verjetno samo prebava in ga poslje domov, ali pa ga da cez noc na opazovanje in teste.
> >
> > V psihiatriji je "dati na opazovanje in teste" precej bolj huda zadeva kot recimo pri cloveku ki ga tisci v prsih, zato psihiater nima prav veliko izbire. Verjetno tudi ti noces, da bi vsakega, ki pride k psihiatru, sprejeli v psihiatricno bolnisnico za nekaj dni, da vidijo ali je res hudo depresiven z organskim vzrokom ali ne.
> >
> > Oziroma bi bilo ze prav, da se tako naredi v *normalni druzbi*, ampak dokler je psihicna bolezen tako velika stigma, tega filma pac ne bos videl.

> Točno tako je, napsihiranega folka imaš zato čedalje več - ker se bodisi sploh ne zdravijo ali pa gredo k zdravniku po par tabletk in to je to.

... ja, in to so majhne radosti razvitega kapitalizma, ki jih v nerazvitem socializmu nismo poznali, ker socializem ni (bil) namenjen brezobzirnem tekmovanju za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi, ampak vsaj približno normalnemu življenju čimvečjega števila ljudi ...

Tudi takrat je bilo psihičev na pretek in tabletomanije tudi kolikor hočeš. Takrat seveda še ni bilo antidepresivov, so se pa fiksali s plivadoni, adumbrani ipd...Je pa res, da se je javno takrat o tem še dosti manj govorilo kot danes in tudi stigmatizacija je bila še dosti večja kot danes.

[vickibedi]
> [bc123a]
> > [vickibedi]
> > Hormon sreče se mora sploh najprej izločat, da bi ga lahko "zlobne celice" sploh požirale. Če se sploh ne izloča, potem antidepresiv eno figo pomaga.
>
> Kaj ko bi si ti malo prebral o antidepresivih in delovanju seratonina, eh?
>
> Seratotina v telesu je veliko. Razlika nastane pri reabsorpciji v mozgane. Ne mores seratotnina kar dodati v kri, ker to nima vpliva, tako kot tudi merjenje seratonina v krvi nic ne pove o tem, koliko ga je v mozganih produktivno uporabljenega. Zato so tudi "jana" clanki o "jejte vec cokolade za srecno zivljenje" navaden bullshit.
>
> Trenutno najbolj siroko uporabljeni antidepresivi so iz klase SSRI: en.wikipedia.org/wik..._inhibitor
>
> in zavirajo absorbcijo seratonina v mozganih, zato da ga vec ostane za njegovo primarno nalogo v sinapsah.

Vsak človek mora najti svojo "čokolado" za srečo. Celo Kardelj je vedel povedati, da sreče posamezniku ne more ustvariti niti sistem niti partija, ampak si jo mora ustvariti vsak sam. Tudi antidepresivi ti ne bodo ustvarili sreče, žal.

Ful sem razocaran nad tvojim odgovorom, saj sem ti lepo opisal da so hujse depresije fizicne (organske) narave. Tem ljudem antidepresivi dejansko ustvarijo pogoje, da so lahko sploh srecni oziroma zadovoljni.

[bc123a]
> [vickibedi]
> > [bc123a]
> > > [vickibedi]
> > > Hormon sreče se mora sploh najprej izločat, da bi ga lahko "zlobne celice" sploh požirale. Če se sploh ne izloča, potem antidepresiv eno figo pomaga.
> >
> > Kaj ko bi si ti malo prebral o antidepresivih in delovanju seratonina, eh?
> >
> > Seratotina v telesu je veliko. Razlika nastane pri reabsorpciji v mozgane. Ne mores seratotnina kar dodati v kri, ker to nima vpliva, tako kot tudi merjenje seratonina v krvi nic ne pove o tem, koliko ga je v mozganih produktivno uporabljenega. Zato so tudi "jana" clanki o "jejte vec cokolade za srecno zivljenje" navaden bullshit.
> >
> > Trenutno najbolj siroko uporabljeni antidepresivi so iz klase SSRI: en.wikipedia.org/wik..._inhibitor
> >
> > in zavirajo absorbcijo seratonina v mozganih, zato da ga vec ostane za njegovo primarno nalogo v sinapsah.
>
> Vsak človek mora najti svojo "čokolado" za srečo. Celo Kardelj je vedel povedati, da sreče posamezniku ne more ustvariti niti sistem niti partija, ampak si jo mora ustvariti vsak sam. Tudi antidepresivi ti ne bodo ustvarili sreče, žal.

Ful sem razocaran nad tvojim odgovorom, saj sem ti lepo opisal da so hujse depresije fizicne (organske) narave. Tem ljudem antidepresivi dejansko ustvarijo pogoje, da so lahko sploh srecni oziroma zadovoljni.

Verjamem, ampak imaš morda podatek kolikšen odstotek je takih, ki jim antidepresivi pomagajo ? Jaz ti povem, da jih poznam kar precej, ki jim ne pomagajo.

[kajulci]
> [vickibedi]
> > [bc123a]
> > > [vickibedi]
> > > > [bc123a]
> > > > > [vickibedi]
> > > > > Hormon sreče se mora sploh najprej izločat, da bi ga lahko "zlobne celice" sploh požirale. Če se sploh ne izloča, potem antidepresiv eno figo pomaga.
> > > >
> > > > Kaj ko bi si ti malo prebral o antidepresivih in delovanju seratonina, eh?
> > > >
> > > > Seratotina v telesu je veliko. Razlika nastane pri reabsorpciji v mozgane. Ne mores seratotnina kar dodati v kri, ker to nima vpliva, tako kot tudi merjenje seratonina v krvi nic ne pove o tem, koliko ga je v mozganih produktivno uporabljenega. Zato so tudi "jana" clanki o "jejte vec cokolade za srecno zivljenje" navaden bullshit.
> > > >
> > > > Trenutno najbolj siroko uporabljeni antidepresivi so iz klase SSRI: en.wikipedia.org/wik..._inhibitor
> > > >
> > > > in zavirajo absorbcijo seratonina v mozganih, zato da ga vec ostane za njegovo primarno nalogo v sinapsah.
> > >
> > > Vsak človek mora najti svojo "čokolado" za srečo. Celo Kardelj je vedel povedati, da sreče posamezniku ne more ustvariti niti sistem niti partija, ampak si jo mora ustvariti vsak sam. Tudi antidepresivi ti ne bodo ustvarili sreče, žal.
> >
> > Ful sem razocaran nad tvojim odgovorom, saj sem ti lepo opisal da so hujse depresije fizicne (organske) narave. Tem ljudem antidepresivi dejansko ustvarijo pogoje, da so lahko sploh srecni oziroma zadovoljni.
>
> Verjamem, ampak imaš morda podatek kolikšen odstotek je takih, ki jim antidepresivi pomagajo ? Jaz ti povem, da jih poznam kar precej, ki jim ne pomagajo.

Ne, ne poznas. Antidepresivi pomagajo skoraj vsem, oz pri depresijah popolnoma vsem, razen kakim res hudim primerkom, ki morajo na koncu na elektrosoke, in jim vsaj ti ponavadi pomagajo. Malo manj hudim primerkom pa v zacetni fazi pomaga litij, kasneje pa antidepresivi. Tisto, ko "poznas ljudi, ki jim ne pomagajo" je to zato, ker jemljejo par mesecev, takoj ko zacnejo delovati in se clovek pocuti fajn, pa jih takoj nehajo jemat in cez nekaj mesecev so na istem in jovo na novo. Takih jaz poznam precej. In taki vsi trdijo, da antidepresivi ne pomagajo - cel hec, ker antidepresivi ZARES ne pomagajo ce jih jemljes par mesecev. Ce pa jih jemljes dolgotrajno, nekaj let, pa ne samo da pomagajo, pac pa tudi pozdravijo. In tudi takih poznam kar nekaj. Recimo sebe. Samo jaz nisem bila pametna, ampak sem upostevala psihiatra - onega iz tega clanka, totalno kul dohtar z goro izkusenj.

Lej lepo, da ti je pomagalo, ampak jaz te lepo prosim, da tega ne posplošuj. Jaz imam enega kolega (ne, pa to nisem v resnici jaz :) ), ki je šel k zdravniku zaradi pregorelosti in ta mu je predpisal antidepresive, holly fuck ! K sreči je pravočasno prenehal s to norostjo in se lepo skuliral na naravne načine. Eden od teh je tudi ta, da greva zdaj večkrat na pir.

[pobalin]
Čuj, ker ne morem komentirati pod dotičnim člankom in ti ne morem poslati zasebnega sporočila, ti bom kar sem prilepil, kar sem se nakanil dati drugam. Saj ni čisto off topic. Paše v poglavje o psihi, psihologiji in psihiatriji. :-)

RE tvoj komentar: ... evo, vozi Mujo po avtocesti in sliši po radiu: ”Vsi ki se vozite po avtocesti pazite, ker ena budala vozi v napačno smer!” in reče Mujo: ”Ma kaj ena, tisoč jih je!“. ...

Bravo! Nasmejal sem se do solz. Si opazil, da je dotični že prej s citatom iz SSKJ sam potrdil točno to, da je on v vlogi tega Mujota? :-)

> podtáknjenec -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci
> Pri nas rečemo podtaknjenec in vse, ki jih poznam, rečejo podtaknjenec. Potaknjenec po moje rečejo samo Toporišič in drugi slovenisti.

... ja, čeprav rahlo dvomim, da je "dotični" v svoji patološki samovšečnosti to sploh razumel ...

P.S.: odkar me je pred leti en psihič na totem forumu gnjavil preko osebnega maila, imam zasebna sporočila izklopljena, pa tudi sicer se mi zasebna sporočila med anonimnimi forumaši, ki se med sabo osebno ne poznajo, zdijo rahlo ... khmm, čudna ...

[vickibedi]
> [najobj]
> > [vickibedi]
> > > [bc123a]
> > > > [vickibedi]
> > > > Problem je v tem, ker psihiatrija ni eksaktna znanost (podobno kot ostala medicina). Če grem zdaj k psihiatru, in mu rečem, da imam teževe (kdo jih pa nima) grem stavit, da bi mi predpisal antidepresive. Sicer pa nisem mislil, da se človeka s težavami
> > >
> > > Ves zakaj bo to naredil? Ker ce gres od njega in naredis samomor, bo on klican na odgovornost (kolikor pac je v sloveniji to mozno, to je pac druga zgodba).
> > >
> > > Cisto ekvivalentna zadeva, kot ce pride bolnik z bolecinami v prsih. Zdravnik mu lahko rece, da je verjetno samo prebava in ga poslje domov, ali pa ga da cez noc na opazovanje in teste.
> > >
> > > V psihiatriji je "dati na opazovanje in teste" precej bolj huda zadeva kot recimo pri cloveku ki ga tisci v prsih, zato psihiater nima prav veliko izbire. Verjetno tudi ti noces, da bi vsakega, ki pride k psihiatru, sprejeli v psihiatricno bolnisnico za nekaj dni, da vidijo ali je res hudo depresiven z organskim vzrokom ali ne.
> > >
> > > Oziroma bi bilo ze prav, da se tako naredi v *normalni druzbi*, ampak dokler je psihicna bolezen tako velika stigma, tega filma pac ne bos videl.

> > Točno tako je, napsihiranega folka imaš zato čedalje več - ker se bodisi sploh ne zdravijo ali pa gredo k zdravniku po par tabletk in to je to.

> ... ja, in to so majhne radosti razvitega kapitalizma, ki jih v nerazvitem socializmu nismo poznali, ker socializem ni (bil) namenjen brezobzirnem tekmovanju za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi, ampak vsaj približno normalnemu življenju čimvečjega števila ljudi ...

Tudi takrat je bilo psihičev na pretek in tabletomanije tudi kolikor hočeš. Takrat seveda še ni bilo antidepresivov, so se pa fiksali s plivadoni, adumbrani ipd...Je pa res, da se je javno takrat o tem še dosti manj govorilo kot danes in tudi stigmatizacija je bila še dosti večja kot danes.

... OK, verjetno je psihičnih bolnikov v vsakem sistemu podobno število že zaradi Gaussa, vsekakor pa je bilo v socialzmu bistveno manj ljudi s psihičnimi težavami zaradi stresa, ki ga je že od otroških let naprej prineslo brezobzirno tekmovanje za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi v kapitalizmu ... jebiga, kot bi rekli naši južni bratje, ne moreš imeti i jare i pare, zato se pač ne smeš pizdit, če se moraš nečemu odpovedat, čeprav je rahlo zajebano, ko (v kapitalizmu) ne dobiš ni jare ni pare ...

[najobj]
se mi zasebna sporočila med anonimnimi forumaši, ki se med sabo osebno ne poznajo, zdijo rahlo ... khmm, čudna ...

Načeloma gre res za paradoks. Odkar pa so zastonjkarjem tu prostor za kričanje močno omejili, je zasebno sporočilo spodobna zasilna rešitev, če me jezik prehudo zasrbi. Da bi dal v špeckahlanje se mi je pa zdelo preveč, hm, špeckahlasto. :-)

[kajulci]
Stekam, ti imas enega frenda, ki je baje po nepotrebnem dobil antidepresive in sedaj si posplosil, da ful ljudi dobi le te brezveze. In zdaj jaz posplosujem :D

Pa mimogrede, tvoj frend morda sploh ni ok, pa ti tega ne ves - kot receno ze prej, depresija se ne vidi, to ni odrezana roka. In je cisto mozno, da bo cez nekaj casa, lahko sele cez nekaj let, totalna stala - tudi to je nekaj costo obicajnega. Jaz poznam vse te razlage, ko mi prijatelji razlagajo, kako so ok in super, a vidis da ne rabim tablet itd. potem pa cez veliko let totalno sranje in hospitalizacija. Eden jih deset let ni jedel, ker tega sranja ne rabi, ker je bil "samo skurjen" (tako kot tvoj prijatelj) in "ker so psihiatri prfuknjeni, samo tablete bi mu predpisovali" itd. Potem je vec kot deset let "delal na sebi", ker "zdaj ve, da potrebuje vsake toliko tudi pocitek in si ne bo vec dovolil, da se tako skuri". In je hodil v Nepal, pa v Indijo, pa na meditacije, predlani je pristal na urgentni psihiatriji na Zaloski, na mocnih tabletah, ki imajo res hude stranske ucinke, ampak takrat se ni dalo vec nic drugega naredit. S samozdravljenjem je zgubil vec kot deset let, zacel je z neko epizodo depresije, ker jo ni zdravil, se je skozi leta razvila v hudo bolezen, ki jo je zelo tezko uspesno zdravit. Zato ne prehitro sklepat, kako psihiatri "prehitro predpisujejo zdravila", ker oni hudicevo znajo precenit, kdaj je clovek bolan in kdaj je samo malo prekurjen. Prekurjen clovek ima cisto drugacne vzorce obnasanja, cisto drugace artikulira, cisto drugace mu dela spomin itd. kot pa bolan clovek. In psihiater takrat, ko so ljudje pri njemu na obisku, cloveka ocenjuje in mu naredi klinicno sliko. Ljudje pa zmotno mislijo, da se psihiater orientira glede na odgovore, ki mu jih clovek daje. Smeh. Psihiater sploh ne sprasuje zato, ker bi ga zanimali odgovori, pac pa zato, da cloveka med odgovarjanjem opazuje, odgovori so cist irelevantni.

Lej pusti te fore, ker jaz tega tipa poznam dvakrat dalj časa kot svojo ženo. Ima pa vse ok pod streho in v familiji, dosti bolj kot jaz. Pač je imel eno krizo v firmi, pa ni šel k psihjatru, ampak k svojemu zdravniku, kjer je pojamral da zadnje čase slabo spi ponoči in te fore..pa je dobil antidepresive in šetaj.
Pa on mi je prvi padel na pamet... Ena druga znanka npr. je bipolarka. Že leta na antidepresivih. Vsake toliko časa pa brejk in na bolniško za par tednov. Najbrž te tabletke res delujejo, takrat ko je v maničnem stanju, ko je depresivna pač ne.

[kajulci]
> [vickibedi]
> > [kajulci]
> > Funkcija antidepresiva ni blazenje simptomov (to je naloga pomirjeval and alike) ampak dejansko zdravljenje. Takole po kmecko povedano: v mozganih imas ene zlobne celice, ki ti zrejo seratonin, in ker imas premalo seratonina, ti po živcih po celem telesu potujejo napacne informacije - npr. zaradi mapacnega delovanja zivcev te grozno bolijo noge, ali pa te nekdo nekaj prijazno vprasa, ti pa si preprican, da se iz tebe dela norca in popizdis. Antidepresiv pa ti blokira te zlobne celice, da nehajo žreti seratonin, da ti lahko kemicni procesi v mozganih normalno potekajo. Ljudje so napacno prepricani, da antidepresivi aktivno vplivajo na tvoje obnasanje (kot recimo pomirjevala, ki te zadanejo) v resnici pa antidepresiv sploh nima nobenega vpliva na obnasanje, ampak ti samo blokira procese, ki se sploh ne bi smeli dogajati in the first place. In to je razlog, da pogovori nimajo nobenega ucinka na to bolezen, ker pac ne morejo blokirat teh zlobnih celic.
>
> Hormon sreče se mora sploh najprej izločat, da bi ga lahko "zlobne celice" sploh požirale. Če se sploh ne izloča, potem antidepresiv eno figo pomaga.

Jaoooo, no. Pa saj entidepresiv NI hormon srece. Hormon SE izloca, samo ti nic od njega nimas, ker ga hitro zmanjka. Saj zato pa se rece SSR blokatorji - zaviralci privzema seratonina.

Ja, treba je najprej ugotoviti kdo hormona sreče sploh ne izloča in zakaj, preden se mu predpiše antidepresiv.

[vickibedi]
Lej pusti te fore, ker jaz tega tipa poznam dvakrat dalj časa kot svojo ženo. Ima pa vse ok pod streho in v familiji, dosti bolj kot jaz. Pač je imel eno krizo v firmi, pa ni šel k psihjatru, ampak k svojemu zdravniku, kjer je pojamral da zadnje čase slabo spi ponoči in te fore..pa je dobil antidepresive in šetaj.

To je zelo narobe. To je tako, kot da bi ti blazji infarkt zdravil kar osebni zdravnik. Se pravi sploh ne vemo, ali je bil depresiven (psihiater ga ni pregledal), osebni zdravniki pa itak ne bi smeli predpisovati antidepresivov vec casa. Sklepam, da mu je osebni zdravnik dal zalogo antidepresivov za prebrodit krizo in ga napotil k psihiatru (za psihatra NE RABIS napotnice). No, on je pa antidepresive pozrl, nehal jemati in nikoli ni sel k psihiatru? Zelo slovenska zgodba, ves.

[najobj]
> [vickibedi]
> > [najobj]
> > > [vickibedi]
> > > > [bc123a]
> > > > > [vickibedi]
> > > > > Problem je v tem, ker psihiatrija ni eksaktna znanost (podobno kot ostala medicina). Če grem zdaj k psihiatru, in mu rečem, da imam teževe (kdo jih pa nima) grem stavit, da bi mi predpisal antidepresive. Sicer pa nisem mislil, da se človeka s težavami
> > > >
> > > > Ves zakaj bo to naredil? Ker ce gres od njega in naredis samomor, bo on klican na odgovornost (kolikor pac je v sloveniji to mozno, to je pac druga zgodba).
> > > >
> > > > Cisto ekvivalentna zadeva, kot ce pride bolnik z bolecinami v prsih. Zdravnik mu lahko rece, da je verjetno samo prebava in ga poslje domov, ali pa ga da cez noc na opazovanje in teste.
> > > >
> > > > V psihiatriji je "dati na opazovanje in teste" precej bolj huda zadeva kot recimo pri cloveku ki ga tisci v prsih, zato psihiater nima prav veliko izbire. Verjetno tudi ti noces, da bi vsakega, ki pride k psihiatru, sprejeli v psihiatricno bolnisnico za nekaj dni, da vidijo ali je res hudo depresiven z organskim vzrokom ali ne.
> > > >
> > > > Oziroma bi bilo ze prav, da se tako naredi v *normalni druzbi*, ampak dokler je psihicna bolezen tako velika stigma, tega filma pac ne bos videl.

> > > Točno tako je, napsihiranega folka imaš zato čedalje več - ker se bodisi sploh ne zdravijo ali pa gredo k zdravniku po par tabletk in to je to.

> > ... ja, in to so majhne radosti razvitega kapitalizma, ki jih v nerazvitem socializmu nismo poznali, ker socializem ni (bil) namenjen brezobzirnem tekmovanju za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi, ampak vsaj približno normalnemu življenju čimvečjega števila ljudi ...

> Tudi takrat je bilo psihičev na pretek in tabletomanije tudi kolikor hočeš. Takrat seveda še ni bilo antidepresivov, so se pa fiksali s plivadoni, adumbrani ipd...Je pa res, da se je javno takrat o tem še dosti manj govorilo kot danes in tudi stigmatizacija je bila še dosti večja kot danes.

... OK, verjetno je psihičnih bolnikov v vsakem sistemu podobno število že zaradi Gaussa, vsekakor pa je bilo v socialzmu bistveno manj ljudi s psihičnimi težavami zaradi stresa, ki ga je že od otroških let naprej prineslo brezobzirno tekmovanje za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi v kapitalizmu ... jebiga, kot bi rekli naši južni bratje, ne moreš imeti i jare i pare, zato se pač ne smeš pizdit, če se moraš nečemu odpovedat, čeprav je rahlo zajebano, ko (v kapitalizmu) ne dobiš ni jare ni pare ...

V socializmu ni bilo psihičev, samo tebe nisu uplašili američki atomi, ti ustade, da se zverski kapitalizam slomi ! ;)

www.youtube.com/watc...rNCmG3Ptgk

[abohte]
SSKJ je zate tudi Mujo?

Najbrž nisi razumel, ker je za zadevo treba poznati kontekst. Dopisovanje je potekalo takole:

Osoba A:

Ampak še enkrat: če z lobističnim podtaknjencem nisi mislil mene, koga pa si mislil? A zmoreš odgovor na to vprašanje, namesto da non stop premikaš tarčo?
forum.finance.si/?m=...428&single

Osoba B:

Podtaknjenec je del rastline (veja ali list), ki ga zasadiš v zemljo, da zraste nova rastlina. Podtaknjenec je v tem primeru tvoja opravljiva kolumna, medijska pošast pa je medijski halo, ki je pri tem nastal.
forum.finance.si/?m=...457&single

Osoba A:

To je pa potaknjenec: www.fran.si/iskanje?...otaknjenec ... in če bi lektorice Financ dojele, da govoriš o rastlinah, bi ti definitivno izbrisale povsem nepotrebni "D". V zemljo ali nasploh kam v globino se namreč zadeve potakne: www.fran.si/iskanje?...=potakniti
forum.finance.si/?m=...460&single

Osoba B:

podtáknjenec -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci
Pri nas rečemo podtaknjenec in vse, ki jih poznam, rečejo podtaknjenec. Potaknjenec po moje rečejo samo Toporišič in drugi slovenisti.
forum.finance.si/?m=...487&single

Osoba B je v dokazovanju svojega prav našla alternativno definicijo spornega pojma, za katero piše, da je redko v rabi. Ampak, ker ta redkost v krogih osobe B absolutno prevladuje, osoba B pribije, da ono drugo besedo po njegovem uporabljajo samo (pokojni?!) Toporišič in njegov ceh. Osoba B je torej pljunuti Mujo iz vica.

[kajulci]
>Ja, treba je najprej ugotoviti kdo hormona sreče sploh ne izloča in zakaj, preden se mu predpiše antidepresiv.

Trd si. Nočeš razumet, za kaj pri tej bolezni gre. Ponovno: seratonin IMAMO vsi. Ni stvar v tem, da ga eni imate samodejno eni pa ne. Vsi ga imamo. In ponovno, seratonin se NE meri, ti je že bc razložil. In depresija ne NE ugotavlja z napravami in meritvami, pač pa psihiater naredi klinično sliko. Predno mi spet kontriraš, čisto imogrede, tudi multipla skleroza se NE meri z napravami, pač pa se postavi diagnoza s klinično sliko - in pri multipli najbrž ne boš trdil, da je to tralala bolezen.

Kar se tiče poznvanja frendov dlje kot žene tralala, mene familija pozna celo življenje, pa kljub temu se ni 40 let nikomur sanjalo, da imam depresijo (bila rojena z njo). Doagnozo so mi postavili šele, ko so me pripeljali na urgenco v rešilcu in so naredili vse preiskave, in ker je bilo vse negativno, je ena mlada dohtarca predlagala, da najbrž rabim psihiatra. PRI HUDIH FIZIČNIH PIZDARIJAH, ZARADI KATERIH SEM BILA PRIPELJANA NA URGENCO. Mene so pa že kot otroka vlačili okoli zaradi hudih bolečin, zaradi katerih včasih tudi hoditi nisem mogla. Toliko na temo, koliko ima to, da nekoga poznaš celo življenje, veze s tem, da je tebi jasno/ni jasno, da ima depresijo. In moja lastna mama mene definitivno pozna bolje, kot ti svojega prijatelja. In še danes mi moja lastna mama ne verjame, da imam zares depresijo, ker se mi pač nič ne vidi in ker "nisem ja nikoli bila depresivna". To, da sem bila na urgenci, je pa ziher, da se lažem. Nič n pomaga, da ji je moj partner n krat to potrdil. Toliko tudi na temo, kaka pizdarija je v Sloveniji imeti depresijo, ko ti niti najožja familija te bolezni ne priznava, in to v situaciji, ko imaš uradno diagnozo. In ker vse te fore in zanikanja zelo dobro poznam iz lastnih izkušenj, mi je čisto smešno, ko mi ljudje razlagajo "saj jaz pa ja to in to osebo poznam, in ta in ta oseba je pa res čisto ok itd." Ker nič od tega ni res. Psihične bolezni so pri nas tako blazno zanikane, da še takrat, ko depresiven človek, za katerega ful opozarjaš, da ima depresijo, naredi samomor, se potem vsi sprašujejo, da zakaj le, če je bila pa tako fajn. Pa nobenih problemov. Najbolj smešna je pa tista: pa ženo in familijo je imel tako fajn in poštimano, potem si je pa kar življenje vzel. Ker glih v naši širši familiji se je obesil eden "s ful poštimano ženo in familijo in nič mu ni manjkalo, pa tako fajn pa zabaven je bil". Očitno nič od tega ni bilo res, če se je obesil, ane? Edini človek, ki sem ga do sedaj srečala, ki to razume, je bc, pa še on ni resničen ampak samo virtualen :))

Lej, da ne istrčavava preveč, ker ne poznam tvojega kejsa, hočem ti samo povedat, da je treba vsakega pacienta dobro pregledat in spoznat, preden se mu predpiše kakršnokoli arcnijo.
Glede poznavanja je pa takole; se strinjam da ni dovolj da nekoga samo poznaš leta in leta, ampak ga moraš res prebrat, preden lahko kaj sodiš, tega tudi ne zmore vsak. Tvoja zgodba s starši ni (za tiste cajte )nič posebnega, poznam to dobro, videl na nebroj primerih in tudi sam doživel. Takratne generacije staršev svojih otrok sploh niso dobro poznale (ker se z njimi niso kaj dosti ukvarjale). Poznam cel kup primerov, ko je mularija v tistih generacijah zabluzila, pa se staršem še sanjalo ni, dokler ni bilo (skoraj) prepozno. Jaz si mislim, da (po toliko letih) znam ljudi, s katerimi imam opravka, kar dobro prebrat, psihiča pa spoznam na daleč.

[abohte]
SSKJ ni Mujo oz. B. se res vozi v napačni smeri jezikovnega Autobahna, kot tisti Mujo. Očitno sem tudi jaz Mujo. :)

Hvala za razlago, zdaj tudi jaz razumem tvoj komentar. Šum med nama je odpravljen. Zame je nauk, da vsi, ki se spustimo v diskusijo med dvema doktorjema, tvegamo, da izpademo Mujoti. :-)

[bc123a]
Mislim, dajmo se umaknit za meter ali dva in pogledat od dalec.

Se vam zdi tale clovek normalen? Meni se zdi fuknjen, glede na nabor stvari, ki jih je kupoval, in ne bi kar tako odpisal psihicne bolezni.

Razumel bi avto, jahta, racun na kajmanih, ne pa 1800 kozarcev, kotne brusilke, sekire in puscavskega skakaca...

Tako!

Potrebno se je umakniti korak nazaj. :) Kje je že predsednik Pahor dobil zlato ribico!? :)

Veš kaj je najbolj HECNO pri vsej zadevi!? DA takole, dolečeno neprištevnost ugotovi finančna revizija in ne ljudje okoli njega, s katerimi je živel in sodeloval.

Mislim, da se tukaj odpira nova (zdravstvena) niša, ki bi človeka obravnavala preko finančne revizije. :)

[vickibedi]

> > > ... ja, in to so majhne radosti razvitega kapitalizma, ki jih v nerazvitem socializmu nismo poznali, ker socializem ni (bil) namenjen brezobzirnem tekmovanju za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi, ampak vsaj približno normalnemu življenju čimvečjega števila ljudi ...

> > Tudi takrat je bilo psihičev na pretek in tabletomanije tudi kolikor hočeš. Takrat seveda še ni bilo antidepresivov, so se pa fiksali s plivadoni, adumbrani ipd...Je pa res, da se je javno takrat o tem še dosti manj govorilo kot danes in tudi stigmatizacija je bila še dosti večja kot danes.

> ... OK, verjetno je psihičnih bolnikov v vsakem sistemu podobno število že zaradi Gaussa, vsekakor pa je bilo v socialzmu bistveno manj ljudi s psihičnimi težavami zaradi stresa, ki ga je že od otroških let naprej prineslo brezobzirno tekmovanje za "vstop" med ozko elito čimbolj bogatih ljudi v kapitalizmu ... jebiga, kot bi rekli naši južni bratje, ne moreš imeti i jare i pare, zato se pač ne smeš pizdit, če se moraš nečemu odpovedat, čeprav je rahlo zajebano, ko (v kapitalizmu) ne dobiš ni jare ni pare ...

V socializmu ni bilo psihičev, samo tebe nisu uplašili američki atomi, ti ustade, da se zverski kapitalizam slomi ! ;)

www.youtube.com/watc...rNCmG3Ptgk

... evo, sad u meni tinja tanka nada, da barem pisac zna, zbog čega on se jada ...

[pobalin]
> [abohte]
> SSKJ ni Mujo oz. B. se res vozi v napačni smeri jezikovnega Autobahna, kot tisti Mujo. Očitno sem tudi jaz Mujo. :)

Hvala za razlago, zdaj tudi jaz razumem tvoj komentar. Šum med nama je odpravljen. Zame je nauk, da vsi, ki se spustimo v diskusijo med dvema doktorjema, tvegamo, da izpademo Mujoti. :-)

... čuj, ko si glih pri doktorjih, se poleg bureka pri nas očitno da celo iz Mujota (skoraj) doktorirat ... pizda, saj ni čudno, da se Pahor hvali, da je Slovenija družba znanja ...

P.S.: malo sem žleht, saj veš ...

[najobj]
... čuj, ko si glih pri doktorjih, se poleg bureka pri nas očitno da celo iz Mujota (skoraj) doktorirat ...

Ker že omenjaš slavni burek doktorat, te bo mogoče zanimalo, da je Dnevnik pred tremi tedni objavil intervju z avtorjem. Ne samo zaradi bureka, ampak kot frendovski promo njegove knjige Kranjsko klobasanje.
www.dnevnik.si/10427...a-klobasa-

Pa da ne grem predaleč od igrivih doktorjev in anemičnih žurnalistk in SSKJ, naj citiram en del intervjuja, ob katerem sem se zavedel globine akademskega blefa.

Toda v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ima burek en sam, gastronomski pomen. Tam piše, da je to orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom; burek s sirom, burek z mesom.
Kljub burekovi superpopularnosti v slovenski kulturi in družbi so mu še vedno v veliki meri zaprta vrata številnih, sploh bolj posvečenih prostorov. In eden takih je očitno tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. To kaže na razkorak med tem, kako je burek po eni strani priljubljen, po drugi strani pa se ga na neki način tudi sramujemo. Pregledal sem kar nekaj kuharic, prilagojenih širšemu slovenskemu občinstvu, in burek sem našel zgolj v eni. Najdemo pa na svetovnem spletu vrsto receptov zanj. Na najbolj priljubljenem slovenskem spletnem kulinaričnem portalu kulinarika.net jih je 44, torej bistveno več kot za marsikatero drugo tako imenovano slovensko jed.

Prvič, avšasto je citirati SSKJ brez pripombe, da je v njem napaka, saj burek ni samo iz listnatega testa, je pa burek, kot ga poznamo v Sloveniji vsaj zadnjih 60+ let narejen iz vlečenega testa. Ker tako ga delajo Bosanci in Srbi in seveda albanski peki.

Drugič, samo burekarski blefer na to ne odgovori s pripombo, da je v slovarju napaka in da je burek tudi iz drugačnega testa.

Tretjič, pogledal sem samo v tri nekako referenčne kuharske knjige na domači polici. V dveh je recept za burek: v Veliki slovenski kuharici Kalinškove in Ilčeve (2000) in Jugoslovanski kuhinji Markovićeve (1983). Le v Ivačičevi kuharski knjigi (1978) ga nisem našel. Sicer pa svojo metodo globokega raziskovanja lepo opiše na koncu članka. Burek doktor, prav res. :-)

P.S.: malo sem žleht, saj veš ...

Sva že dva.

[vickibedi]
Vsak človek mora najti svojo "čokolado" za srečo. Celo Kardelj je vedel povedati, da sreče posamezniku ne more ustvariti niti sistem niti partija, ampak si jo mora ustvariti vsak sam. Tudi antidepresivi ti ne bodo ustvarili sreče, žal.

Ja. V teoriji tako lagano debatiramo o cokoladi. V praksi je pa takole:

www.24ur.com/novice/...n-sin.html

(tu je morala biti psihicna bolezen zraven, verjetno huda depresija).

A ne bi bilo bolje, ce bi fotra nafilali s "tabletami srece", kakorkoli ze slovenci gledajo prezirljivo na ta zdravila (in to taksnimi tabletami, ki bi delovale, da ne bo pomote, ni nujno da ni kak mazac temu predpisal kaksnih mimo tablet).

Pa tudi pri onem ki je obglavil brata in babico bi verjetno prav prisli antipsihotiki...

[bc123a]
> [vickibedi]
> Vsak človek mora najti svojo "čokolado" za srečo. Celo Kardelj je vedel povedati, da sreče posamezniku ne more ustvariti niti sistem niti partija, ampak si jo mora ustvariti vsak sam. Tudi antidepresivi ti ne bodo ustvarili sreče, žal.

Ja. V teoriji tako lagano debatiramo o cokoladi. V praksi je pa takole:

www.24ur.com/novice/...n-sin.html

(tu je morala biti psihicna bolezen zraven, verjetno huda depresija).

A ne bi bilo bolje, ce bi fotra nafilali s "tabletami srece", kakorkoli ze slovenci gledajo prezirljivo na ta zdravila (in to taksnimi tabletami, ki bi delovale, da ne bo pomote, ni nujno da ni kak mazac temu predpisal kaksnih mimo tablet).

Pa tudi pri onem ki je obglavil brata in babico bi verjetno prav prisli antipsihotiki...

V tem primeru bi prav gotovo bilo bolje, vendar pa je vprašanje, če se je možakar sploh zdravil. Verjetno da ne, ker če bi se, bi mu gotovo predpisali tudi kakšen močnejši koktail (poleg antidepresivov še antipsihotike in pomirjevala...saj potem se pa počasi že neha, to je pač okvir v katerem dela današnja psihiatrija). Problem torej niso tisti, ki so so se pripravljeni soočit s svojo boleznijo, ampak tisti ki se ne zdravijo. Pri prvih je že samo spoznanje in pripravljenost, da nekaj spremenijo več kot pol poti do ozdravitve. V blažjih primerih takšni ljudje zdravil morda sploh ne bi rabili, kot je pisalo v enem linku, ki sem ga prilepil v debati zgoraj.

[kajulci]
>Problem torej niso tisti, ki so so se pripravljeni soočit s svojo boleznijo, ampak tisti ki se ne zdravijo.

Če bi slovenci priznavali depresijo, bi se tudi več ljudi zdravilo. Pri takem nacionalnem zanikanju ene celotne zdravstvene veje pa je ta tvoj zgornji stavek precej smešen. Primer: ti si se kot nestrokovnjak odločil, da tvoj prijatelj nima depresije in si v to svojo odločitev prepričan. Morda jo ima morda jo nima. Vsekakor pa ti niti slučajno tega ne moreš precenit, ampak si to vseeno naredil. Namreč, nikomur na čelu ne piše, da bo nekoga ubil. Ravno tako ne, da se bo obesil. Iz distance si poglej tvoje komentarje v tej temi in boš ugotovil, da sam sebi kontriraš: najprej to bolezen zanikaš (ker se ta bolezen nikomur ne vidi), nato pa praviš, da se naj ljudje za to boleznijo zdravijo (ampak ta bolezen pa se jim ne vidi, in če je ne vidiš ti, je tudi sami ne).

p.s. depresija neuki ljudje vidijo samo v primeru, če ima bolnik tudi dolgotrajajoča, depresivna stanja, pa še takrat mora imeti človek hudo obliko depresivnega stanja, da ljudje to dejansko opazijo, tako hudo, da se že dejansko napol spremenijo v biljke, da praktično sploh več ne zaznavajo svoje okolice, da ljudje to sploh opazijo. Variacije blagih oblik depresije pa ne vidijo, če jim jo z lučjo pokažeš in na to celo opozarjaš.

Depresij in ostalih psihčnih bolezni je seveda cel kup, jaz ti samo poskušam dopovedat da je potrebno začet zdravit vzroke ne pa (samo) posledic. Pacienta je treba dobro fizično in psihološko pregledati, se z njim pogovorit, kar mora narediti v prvi vrsti (klinični, družinski...) psiholog, mogoče pa je potrebna tudi socialna služba, šele na koncu pride na vrsto psihiatrija.. da ne naštevam. Skratka vsega tega se pri nas ne počne, na osnovi 10minutnega razgovora se predpišejo tableti in to je to.

Resničen problem zanikanja pa je predvsem problem pacientov samih, ki zanikajo svoje težave. Takšni so največji problem in tukaj je zelo težko pomagat. Če pustiva najbolj ekstremne primere - morilce in samomorilce, njihova dejanja sicer močno odmevajo, številčno pa jih je k sreči malo. Imaš ogromno psihopatov in sociopatov ki leta in leta morijo sebe in/ali druge v svoji okolici. Kako pomagat takšnim, oziroma okolici, ki trpi zaradi njih, pa je predvsem nagradno vprašanje. In se zgroziš, verjemi, ko vidiš kako je topogledno psihično zdravje Slovencev na psu. Pa to ni nekaj, kar ljudje ne opazijo (ali zanikajo), vsi to zelo obro vidijo, a noben ne naredi prav nič, dokler ne poči. In to se mi zdi še največji problem.

Za zaključek debate dobra novica za maničnega Reberca in najbrž tudi za državo, ki ima zdaj za urejati veliko bolj pomembne zadeve.

Ker so bili neracionalni nakupi nekdanjega veleposlanika v Španiji Petra Reberca posledica neprištevnega ravnanja, Reberc ne more biti odgovoren za nastalo škodo, je odločilo sodišče.
www.rtvslo.si/crna-k...ven/421363