[crt]
> [republican]
> > [vickibedi]
> > Ne razumem, a so dejansko znižali cene v markah za 20% ?
>
> Kako pa? 20% devalvacija lire je v hipu za 20% znižala cene italijanskih izdelkov za tuje kupce... ne glede na to, ali so plačevali v markah, dolarjih, ali lirah. Tudi če so plačevali v lirah, so jih pač kupili 20% ceneje, kot pred devalvacijo.

take osnove niso jasne, in pol bi se kregali, a devalvacija pomaga pri izvozu al ne...

Ojoj. My bad. Mislil sem da izvozne cene določa mednarodni trg. Če ima Rusija devalvacijo, potem vsi kupujejo nafto od nje kot nori.

[republican]
> [vickibedi]
> Ne razumem, a so dejansko znižali cene v markah za 20% ?

Kako pa? 20% devalvacija lire je v hipu za 20% znižala cene italijanskih izdelkov za tuje kupce... ne glede na to, ali so plačevali v markah, dolarjih, ali lirah. Tudi če so plačevali v lirah, so jih pač kupili 20% ceneje, kot pred devalvacijo.

Za to ne rabiš devalvacije, izvoznik lahko niža ceno za 20% in to je to, a ne ?

[republican]
> [vickibedi]
> > [republican]
> > > [vickibedi]
> > > Ne razumem, a so dejansko znižali cene v markah za 20% ?
> >
> > Kako pa? 20% devalvacija lire je v hipu za 20% znižala cene italijanskih izdelkov za tuje kupce... ne glede na to, ali so plačevali v markah, dolarjih, ali lirah. Tudi če so plačevali v lirah, so jih pač kupili 20% ceneje, kot pred devalvacijo.
>
> Za to ne rabiš devalvacije, izvoznik lahko niža ceno za 20% in to je to, a ne ?

Ne, ker ne more kar tako za 20% znižati plač zaposlenim... Z devalvacijo se pa za izvoznike čez noč znižajo plače in večina ostalih stroškov, ki jih plačujejo v domači valuti.

Podeljujem ti častno plaketo opismenjevalca v osnovah makroekonomije, in se spoštljivo priklanjam tvoji vztrajnosti. Spoštovanje!

[republican]
> [vickibedi]
> > [republican]
> > > [vickibedi]
> > > Ne razumem, a so dejansko znižali cene v markah za 20% ?
> >
> > Kako pa? 20% devalvacija lire je v hipu za 20% znižala cene italijanskih izdelkov za tuje kupce... ne glede na to, ali so plačevali v markah, dolarjih, ali lirah. Tudi če so plačevali v lirah, so jih pač kupili 20% ceneje, kot pred devalvacijo.
>
> Za to ne rabiš devalvacije, izvoznik lahko niža ceno za 20% in to je to, a ne ?

Ne, ker ne more kar tako za 20% znižati plač zaposlenim... Z devalvacijo se pa za izvoznike čez noč znižajo plače in večina ostalih stroškov, ki jih plačujejo v domači valuti.

Ja že res, ampak to je samo en parameter, ki vpliva na izvoz. Imaš jih še deset, ki lahko ta mehanizem hitro obrnejo na glavo. In države kot so Poljska in Kitajska sta najboljši dokaz za to, saj so v obdobju, ko se je domača valuta krepila, krepile tudi izvoz. In obratno Slovenija naprimer, ki ni blestela z izvozom ravno takrat ko je imela tolar:

Izvoz blaga: 8,5 milijard USD (1999); (v 1000 EUR): 9.491.569 (2000); 10.346.779 (2001); 10.962.013 (2002); 11.284.960 (2003); 12.783.088 (2004); 14.397.054 (2005); 17.004.052 (2006); 19.629.054 (2007); 20.042.070 (2008); 16.269.340 (2009); 18.639.344 (2010); 20.999.296 (2011); 21.060.685 (2012); 21.548.704 (2013); 22.935.649 (2014);

Zato mi je hecna tale mantra o čarobni palčki devalvacije, ker če je to edina izvozna strategija, potem se lahko samo slikamo.

[vickibedi]
> [republican]
> > [vickibedi]
> > Ne razumem, a so dejansko znižali cene v markah za 20% ?
>
> Kako pa? 20% devalvacija lire je v hipu za 20% znižala cene italijanskih izdelkov za tuje kupce... ne glede na to, ali so plačevali v markah, dolarjih, ali lirah. Tudi če so plačevali v lirah, so jih pač kupili 20% ceneje, kot pred devalvacijo.

Za to ne rabiš devalvacije, izvoznik lahko niža ceno za 20% in to je to, a ne ?

Joj, ko bi bilo to tako enostavno ... a mislis da imajo marz za stran metat ali kaj?

[vickibedi]
> [republican]
> > [vickibedi]
> > > [republican]
> > > > [vickibedi]
> > > > Ne razumem, a so dejansko znižali cene v markah za 20% ?
> > >
> > > Kako pa? 20% devalvacija lire je v hipu za 20% znižala cene italijanskih izdelkov za tuje kupce... ne glede na to, ali so plačevali v markah, dolarjih, ali lirah. Tudi če so plačevali v lirah, so jih pač kupili 20% ceneje, kot pred devalvacijo.
> >
> > Za to ne rabiš devalvacije, izvoznik lahko niža ceno za 20% in to je to, a ne ?
>
> Ne, ker ne more kar tako za 20% znižati plač zaposlenim... Z devalvacijo se pa za izvoznike čez noč znižajo plače in večina ostalih stroškov, ki jih plačujejo v domači valuti.

Ja že res, ampak to je samo en parameter, ki vpliva na izvoz. Imaš jih še deset, ki lahko ta mehanizem hitro obrnejo na glavo. In države kot so Poljska in Kitajska sta najboljši dokaz za to, saj so v obdobju, ko se je domača valuta krepila, krepile tudi izvoz. In obratno Slovenija naprimer, ki ni blestela z izvozom ravno takrat ko je imela tolar:

Izvoz blaga: 8,5 milijard USD (1999); (v 1000 EUR): 9.491.569 (2000); 10.346.779 (2001); 10.962.013 (2002); 11.284.960 (2003); 12.783.088 (2004); 14.397.054 (2005); 17.004.052 (2006); 19.629.054 (2007); 20.042.070 (2008); 16.269.340 (2009); 18.639.344 (2010); 20.999.296 (2011); 21.060.685 (2012); 21.548.704 (2013); 22.935.649 (2014);

Zato mi je hecna tale mantra o čarobni palčki devalvacije, ker če je to edina izvozna strategija, potem se lahko samo slikamo.

Faktorjev je cel kup, cena je pa valjda najbolj pomemben. Greenspanovo "zlato" obdobje od cirka 2001-2005 (post-dot-com bum zalivanje z denarjem) pa itak nikamor ne pase, vsaj ne brez izdatne normalizacije stimulusa, ki ga je (pozneje ze zelo po nepotrebnem) izvajal Fed, pa tudi ECB ni zaostajala.

V tistih letih je recimo denarni agregat M3/M4 rastel v evroconi po 14% letni stopnji v nekaterih letih, tako da vse ostalo znanje lahko kar skozi okno vrzemo....

[BeliF]
sej... kar spomnite se kako je folk konec 2008 govoril, da recesije sploh ni, da so si jo izmislili, da je to samo statistika pa segedin, da je to samo izgovor za odpuščanja. gromozanska večina folka takrat krize ni čutila niti majčkeno, še celo povečevali so se državni izdatki za penzije, plače javnega sektorja, socialne transfere (aka fiskalna ekspanzija s katero so vsi prekoračili dovoljene 3% primanjkljaja)

Jaz sem takrat spremljal situacijo v ZDA (se pred sesutjem) in se mi je zdelo absolutno noro, da se je slovenija zavedela, da je kriza, tako pozno (sele 2009, ce se prav spomnim, pri cemer so ameriske finance sle v maloro ze konec 2007). Hvala za insidersko razlago.

[republican]
> [BeliF]
> veš zakaj je bila kriza tako dolga?

Kriza je bila tako dolga, ker so bili potrošniki tako dolgo posrani in so tako dolgo odlašali z nakupi...

to kar BeliF razlaga, je tudi za poslusati. Namrec, on pravi, da je takrat tudi proizvodnja tako divje rasla, da so se verige zapolnile tudi ob *nespremenjenih* kupnih navadah.

torej, poplava denarja je naredila taksno stalo, da je bilo dovolj, da potrosniki niso *povecali* trosenja, ali pa da ga niso *povecali dovolj*, pa je bila pizdarija.

Zanimiv pogled.

[bc123a]
> [vickibedi]
> > [republican]
> > > [vickibedi]
> > > Ne razumem, a so dejansko znižali cene v markah za 20% ?
> >
> > Kako pa? 20% devalvacija lire je v hipu za 20% znižala cene italijanskih izdelkov za tuje kupce... ne glede na to, ali so plačevali v markah, dolarjih, ali lirah. Tudi če so plačevali v lirah, so jih pač kupili 20% ceneje, kot pred devalvacijo.
>
> Za to ne rabiš devalvacije, izvoznik lahko niža ceno za 20% in to je to, a ne ?

Joj, ko bi bilo to tako enostavno ... a mislis da imajo marz za stran metat ali kaj?

Evo marža, mogoče bova pa le skup pribremzala...
Če se malo poigram s številkami, npr. da imaš izvozno podjetje, ki prodaja pralne stroje. Pa reciva da podjetje en tak pralni stroj prodaja na trgu za 500 EUR. Struktura PLC je, takole za primer, takšna da je 40% cene materialni del (+ energenti, režija...), 50% je cena dela, podjetju pa ostane 10% marže.To pomeni, da je materialni del 200 EUR, 250 EUR zaslužijo delavci, podjetju pa ostane 50 EUR marže.

Sedaj pa useka 20% inflacija. Podjetje veselo zniža ceno za 20% in pralni stroj sedaj prodaja po 400 EUR za kos. Kupci se stepejo in vsi so veseli. Kaj to pomeni na strukturo PLC pa je naslednje: Material in režija sta še vedno 200 EUR (uvoz, ki ga plačaš v trdi valuti), delavci sedaj zaslužijo 20% manj kot prej, kar pomeni, da dobijo 200 EUR, podjetju pa ostane točno 0 EUR marže. To sedaj pomeni, da se inflacija neposredno zažira tako v plače delavcev, kot tudi v dobiček podjetja. Ampak sedaj je manevrski prostor podjetja za nadaljnje nižanje prodajne cene precej manjši. Če hoče podjetje preživeti, mora nekako (vsaj približno) indeksirati prodajno ceno, kar pomeni, da je pozitivni učinek inflacije kratkotrajen.

In reciva, da sedaj naslednje leto useka inflacija še za 20%. Material stane še vedno 200 EUR, delavci zdaj gagajo pri 160 EUR, podjetje pa zasluži še vedno manj kot na začetku procesa. Sedaj, če nočejo da se jim delavci uprejo, jim morajo povečati plače, reciva vsaj za enih 10%, kar pomeni, da zdaj delavci dobijo 180 EUR, podjetje pa zasluži 20 EUR. Če hočejo delati vsaj na pozitivni ničli, lahko ceno izdelka znižajo sedaj za največ 20 EUR. Delavci realno dobijo 30% manj, podjetje pa več kot 50% manj na marži.

V tretjo iteracijo ne bi šel, nazadnje bo prišlo do indeksacije vsega živega - prodajne cene, pogodbe z dobavitelji in navsezadnje sindikati izsilijo tudi indeksacijo plač. Skratka poslovanje v coni inflacije postane zelo kompleksno, inflacija se zažre v vse pore gospodarstva, končni efekt pa je defekt - na koncu vsi zaslužijo manj in računa se vse v trdi valuti.

[BeliF]
to sploh ni zanimiv pogled ampak je dejstvo, da so šle v maloro investicije in izvoz, medtem ko je bil padec potrošnje bistveno nižji (oziroma ga v mnogih primerih sploh ni bilo). zmrznila so torej podjetja, ne potrošnik. potrošnik ni imel pojma kaj se dogaja

pa da smo si na jasnem, jaz govorim o začetku, ne potem ko je bil že lep kupček folka na cesti, ostalim so pa plače znižali. prvo se je zaštrikalo v podjetjih, šele potem pri potrošnikih

Saj razumem, zanimivo je zato, ker dajes vpogled, ki ga recimo jaz do sedaj nisem imel. Sem sicer sumil da je produkcija tam res ze sla parabolicno, ampak ti si dal empiricen primer.

predvsem: niso imeli samoupravnega socializma in niso obdržali vodstvenih struktur prejšnjega režima, da bi ohranile (svoj) "nacionalni interes" !

"Poljska je bila zelo odprta - z veseljem je pozdravljala tuje investicije in se ni nikoli bala globalizacije."

Na drugem koncu sveta je podobno - pozdravljajo tuje investicije. Seveda lokalne oblasti ne mečejo tujim investitorjem polen pod noge, ampak se potrudijo, da je sodelovanje z njimi dobro.

"Za Foxconn so lokalne oblasti delno financirale gradnjo 600 milijonov dolarjev vredne tovarne, porabile milijardo dolarjev za gradnjo stanovanj za zaposlene, še vedno subvencionirajo električno energijo, zgradile elektroenergetsko infrastrukturo in plinovode, podjetje oprostile davkov na dobiček in davka na dodano vrednost za pet let, priskrbele ugodno 250-milijonsko posojilo, Foxconnu znižale plačilo obveznih socialnih prispevkov za 100 milijonov dolarjev letno, sofinancirajo stroške transporta in so prenovile letališče v bližini mesta.

Lokalne oblasti tudi skrbijo za iskanje novih zaposlenih in njihovo usposabljanje, prav tako pa Foxconnu plačajo za vsako zaposlitev. Skratka, paket javne pomoči Foxconnu za proizvodnjo iPhonov prav v Žengžouju je težak več milijard dolarjev.

Zanimiv članek kaže, da so davčni odpustki in drugi bonbončki za podjetja nekaj vsakdanjega povsod po svetu." slo-tech.com/novice/t690638

"Imeli smo boljše izhodišče kot Estonija, Češka, Poljska, a tega izhodišča nismo oplemenitili. ... Če pogledamo, kakšno je stanje v Estoniji ter kakšno je v Sloveniji zdaj in kako je bilo pred 25 leti, mislim, da bi lahko bilo dosti dosti bolje. Glede na to, koliko slabše je bilo v Estoniji in da so zdaj izenačeni, če ne celo na boljšem, pomeni, da nismo izkoristili možnosti, ki smo jih imeli.

Pri slovenski politiki me najbolj žalosti, da se vzame neka tuja politična gibanja in potem kot pionirčki ponavljamo ideologijo, ki mogoče sploh ni primerna za Slovenijo, eden mimo drugega. Ogromno nekih ideoloških gibanj se uvaža iz tujine. En takšen konstrukt je neoliberalizem. ... In vendarle se še kar naprej govori o tem. Se pa po drugi strani v Sloveniji niti približno dovolj ne govori o lobijih in pomanjkanju osebne odgovornosti." siol.net/novice/slov...rot-432717

[republican]
... Nekatere zaposlene lahko nadomestijo roboti, vseh pa ne...

O robotih je članek z naslovom: Za trgovska in proizvodna podjetja so roboti že cenejši od suženjske delovne sile slo-tech.com/novice/t697128

" Že z začetkom 3. tisočletja so roboti postali cenejši kot ameriški delavci. Vendar je pred desetletjem nakup, postavitev in vzdrževanje recimo zelo enostavnega robota za varjenje bilo še vedno veliko držaje, kot pa zaposlitev 2 ali 3 varilcev.

Kamen spotike pri cenovno učinkovitem razvoju robotike so bile tudi države v razvoju. Če so bili roboti suma sumarum malenkost držaji od ameriških delavcev, so ob poceni delovni sili iz držav iz tretjega sveta postali popolnoma ekonomično nevzdržni.

Tako je bilo pred desetletjem. Danes pa lahko recimo robota za varjenje kupite kar prek Amazona za 10 tisoč dolarjev. Stroški obratovanja znašajo največ 4000 dolarjev na leto. Na drugi strani, če bi suženjstvo bilo še legalno, bi podjetja letno odštela 7500 dolarjev za nastanitev, hrano in zdravstveno oskrbo »prostovoljnih delavcev«."