[najobj]
> [mimoidoci]

... čuj, mimoidoči ... evo, mimogrede imam za tebe eno vprašanje, in sicer če bi bil jaz finančni investitor na finančnih trgih, kako naj jaz s svojimi petimi evri prostih finančnih sredstev vplivam na fixinge poravnalnih tečajev ob presečnih urah, ko se določajo enotni dnevni poravnalni tečaji (iz množice nihajočih intraday tečajev zadnjih 24 ur) za poravnave in vrednotenja znotraj finančnih trgov za določen dan, karkoli že to pomeni ... khmm, ker med mojimi petimi evri ali pa norveškimi nekaj več kronami ni glih neke bistvene razlike, če oboje primerjam s količino evrov ali dolarjev centralnih bank s pomočjo investicijskih bank, kdorkoli jim že posoja tiste evre ali dolarje, da trgujejo znotraj finančnih trgov in vrednotijo druge valute ...

P.S.: če mi boš slučajno kaj odgovoril, mi ne s tujkami odgovarjat, ker je življenje preveč preprosto in zanimivo brez tujk, da bi se jih brezveze učil ... aja, pa ne mi kot totemu gobimu Slovenije zraven mešat, ker Slovenija itak nima svoje valute ...

čuj na tvoje pripombe vedno rad odgovarjam, še posebej, ko jih ne razumem. Ker vem da gre tokrat za denar in ker ne smem uporabiti tujk, bi ti na vprašanje, kako lahko ti vplivaš na mednarodne denarne tokove odgovoril v stilu onega beograjskega dislektičnega mangupa, ki je ropal banke. Nekoč je uletel v banko in zatulil:

"Vazduh u ruke. Ovo je pička, pljačka vam materina!!!!"

[gobim]
Namreć v pasivi NKBM je bilo takrat 406 milijonov kreditov tujih bank, ki so imeli zelo jasen covenant glede državnega lastništva. Tj. lahko bi zahtevale vračilo kreditov (kar bi pomenilo takojšnji stečaj banke), če bi državni lastniški delež padel pod določen % (Glej prospekt ob izdaji delnic na Varšavski borzi 2011). Uprava ni imela nikakršnega formalnega (ali neformalnega) zagotovil, da se to ne bi zgodilo. Tega Ti Petra Sovdat namenoma ni hotela povedati v Financah.

Zaradi higiene in verodostojnosti bi bilo dobro povedati ali je ta informacija umanjkala samo v Financah ali v vseh medijih. Je AUKN/vlada ta odzadnji razlog za dokapitalizacijo sploh kdaj pojasnila - javno?

Nič ne obtožujem, samo vprašam, ker se ne spomnim.

[gobim]
Ker sem zrasel še v socializmu, po defaultu ne verjamem apriori nikomur.

Hvala, enako. Ker sem se vmes tudi malo klatil po kapitalizmu, ne vidim razlogov, zakaj bi tam/tukaj verjel veliko več.

Podatkov shadowstat.com ne morem empirično preverjat (niti nimam časa), preverjam pa lahko alternativne vire (ter jih primerjam) in informacije po osebnih zvezah (in kar številnem sorodstvu v ZDA). Moram reči, da mi občutek pravi, da ima shadowstat.com prav.

Slabih občutkov, negotovosti, strahu in pesimizma res ni težko najti. To v ZDA dokazujeta tudi fenomena Sanders in Trump. Težko pa je vedeti, koliko je pri tem inercije po velikem kriznem šoku, koliko realnega padca življenjskega standarda, gospodarske dejavnosti ali izgube prihrankov. Vse to preganja tudi mene, ampak vseeno ne bi šel po kanglersko pomoč k šlogarci ali jo celo navajal za referenco.

In bistveno bolj mu verjamem kot velikim 3 bonitetnim agencijam. Kako zanesljivi so njihovi podatki ali pa če hočeš državni smo lepo videli 2008 in kasneje.

Amen!

Da pa se ubije prinašalce slabih novic, je pa že stara zgodba. Samo šola je potem bolj huda.

No, tega mojstra na RationalWiki niso ubili, ampak samo opozorili na mnoge neskladnosti v samopredstavitvi. Algoritem Youtube, ki sugerira sorodne posnetke, ga ponuja v navezah s samimi snake oil sellerji, doomsayerji, samooklicanimi investment guruji ipd. Slavnega Roubinija (ki je tudi še živ) npr. ni med njimi.

[mimoidoci]
> [najobj]
> > [mimoidoci]
>
> ... čuj, mimoidoči ... evo, mimogrede imam za tebe eno vprašanje, in sicer če bi bil jaz finančni investitor na finančnih trgih, kako naj jaz s svojimi petimi evri prostih finančnih sredstev vplivam na fixinge poravnalnih tečajev ob presečnih urah, ko se določajo enotni dnevni poravnalni tečaji (iz množice nihajočih intraday tečajev zadnjih 24 ur) za poravnave in vrednotenja znotraj finančnih trgov za določen dan, karkoli že to pomeni ... khmm, ker med mojimi petimi evri ali pa norveškimi nekaj več kronami ni glih neke bistvene razlike, če oboje primerjam s količino evrov ali dolarjev centralnih bank s pomočjo investicijskih bank, kdorkoli jim že posoja tiste evre ali dolarje, da trgujejo znotraj finančnih trgov in vrednotijo druge valute ...
>
> P.S.: če mi boš slučajno kaj odgovoril, mi ne s tujkami odgovarjat, ker je življenje preveč preprosto in zanimivo brez tujk, da bi se jih brezveze učil ... aja, pa ne mi kot totemu gobimu Slovenije zraven mešat, ker Slovenija itak nima svoje valute ...

čuj na tvoje pripombe vedno rad odgovarjam, še posebej, ko jih ne razumem. Ker vem da gre tokrat za denar in ker ne smem uporabiti tujk, bi ti na vprašanje, kako lahko ti vplivaš na mednarodne denarne tokove odgovoril v stilu onega beograjskega dislektičnega mangupa, ki je ropal banke. Nekoč je uletel v banko in zatulil:

"Vazduh u ruke. Ovo je pička, pljačka vam materina!!!!"

... čuj, dober ti je štos, ampak jaz sem te vprašal tudi, kako lahko Norvežani vplivajo na vrednost svoje valute, sploh ko se nič hudega sluteči kot kolateralna žrtev znajdejo sredi ameriške gospodarske vojne kontra Rusom ... ja, ali pa ti res verjameš, da je v začetku leta 2014 istočasno z ameriško-rusko pizdarijo v Ukrajini kar naenkrat razpadel www.financnitrgi.com.../nafta.gif mednarodni naftni trg in ameriški "napad" na rubelj s tem nima nič ... khmm, če zdaj pozabim na za moj okus pretirano koreliranost gibanja cene nafte s finančno pizdarijo v ZDA iz leta 2008, ki zaradi ameriškega vpliva zelo korelirano za sabo potegne celotno svetovno gospodarstvo ...

P.S.: finančne tujke in Slovenijo sem ti "prepovedal", ker si totega gobima mimogrede speljal na teren, kjer ne more "branit" svojih tez, ker se mora ukvarjat s slovenskim sranjem in s finančnimi tujkami, ki z bistvom zadeve nimajo neke pretirane zveze, če sploh kakšno ...

[pobalin]
> [gobim]
> Namreć v pasivi NKBM je bilo takrat 406 milijonov kreditov tujih bank, ki so imeli zelo jasen covenant glede državnega lastništva. Tj. lahko bi zahtevale vračilo kreditov (kar bi pomenilo takojšnji stečaj banke), če bi državni lastniški delež padel pod določen % (Glej prospekt ob izdaji delnic na Varšavski borzi 2011). Uprava ni imela nikakršnega formalnega (ali neformalnega) zagotovil, da se to ne bi zgodilo. Tega Ti Petra Sovdat namenoma ni hotela povedati v Financah.

Zaradi higiene in verodostojnosti bi bilo dobro povedati ali je ta informacija umanjkala samo v Financah ali v vseh medijih. Je AUKN/vlada ta odzadnji razlog za dokapitalizacijo sploh kdaj pojasnila - javno?

Nič ne obtožujem, samo vprašam, ker se ne spomnim.

Uprava AUKN spomladi ni hotela javne polemike s predsednikom vlade. Zakaj ne? Zato ker je bila situacija v bančništvu zahtevna in Sloveniji polemika med državnim upravljalcem in vlado nikakor ne bi koristila. Dovolj škode je naredila že polemika med NS NLB, finančnim ministrom in guvernerjem CBS nekaj mesecev prej, ki jo je AUKN ustavila z ultimatom NS NLB. Če bi AUKN takrat naredila budalo iz vlade (kar bi na osnovi dokazov in argumentov z lahkoto) bi to naredilo večjo škodo Sloveniji kot koristila upravi AUKN, zato se je AUKN zavestno odločila za low-key approach, sklonila hrbet in je na napade odgovarjala pretežno samo pismeno. Mislim (podatki so sicer javni), da je bila omenjena tudi ta informacija (ki je bila navsezadnje javna v prospektu izdaje), ki je pa mediji, kolikor se spomnim, niso hoteli povzeti.

Druga zgodba pa je maj 2014. Takrat je Marko Golob po inscenirani zgodbi na Pop TV (ko Pop TV namerno ni hotel priti po dokumente na dogovorjen sestanek) organiziral tiskovno konferenco na katero so prišli vsi glavni televizijski in časopisni mediji (Financ, čeprav so bile povabljene, ni bilo - tako so lahko še naprej pljuvale, drugače ne bi mogle) skupaj 27 novinarjev. Tam je bila cela zgodba, brez rokavic, v detajlu pojasnjena z večino ozadja (razen tistega, ki je nosilo oznako tajnosti) in bili predstavljeni vsi dokumenti. Prezentacija je bila poslana več kot sto novinarjem po Sloveniji.
Kaj od tega je bilo objavljeno, veste sami. Bistvo pa je naslednje:

- Država je od vsega začetka nameravala dokapitalizirati NKBM. Ker je ves predviden budžet (250 milijonov) porabila za NLB (ker KBC ni spoštoval svojih zavez iz delničarskega sporazuma) za NKBM ni ostalo nič. Poskusila je z dokapitalizacijo preko arabskega investicijskega sklada, vendar so pogajanja, ki sta jih vodila Jamnik(KAD) in Kovačič(NKBM) padla v vodo. Zato je 2-krat naložila AUKN, da iz sredstev v upravljanju, zagotovi dokapitalizacijo NKBM in ohrani delež države. Isto je odločil tudi Odbor DZ za financa brez glasu proti! (zakaj so nekateri poslanci kasneje pluvali po AUKN pa je sevda posebna zgodba, ki veliko pove o slovenski politični kulturi)

- teden dni pred dokapitalizacijo se je uprava AUKN sestala s predsdnikom vlade Pahorjem, namestnikom Gasparijem, vodstvom KAD (Jamnik), SOD (Kuntarič) in Heleno Kamnar ter dogovorila skupni nastop pri dokapitalizaciji NKBM z vsemi detajli.

- preko vikenda sta KAD in SOD odstopila od dogovorjene dokapitalizacije (skupaj 10 milijonov evrov), le dan za tem pa je Pahor na konferenci v Londonu izjavil, da država NKBM ne bo dokapitalizirala (ne da bi o tem predhodno obvestil AUKN). To je rekel nekaj minut po tem, ko je njegov minister za finance javno izjavil pred investitorji (v skladu s sklepom vlade), da bo država NKBM dokapitalizirala. Kakšen vtis je to naredilo na potencialne investitorje, si lahko predstavljate. Ker je država javno izjavila, da banke ne bo dokapitalizirala (državno lastništvo v principu pozitivno vpliva na rating banke), je Fitch znižal rating NKBM.

- AUKN je glede na pravne zaveze (sklepa vlade in Odbora DZ) v skladu s tedanjo zakonodajo MORALA ravnati tako kot je. Pri tem sploh ni imela pristojnosti, da bi ravnala drugače. Če bi, bi jo povsem legalno lahko odstavili. Sprašujem se če ni bil to nenazadnje namen, saj se glede na izjemno močan institucionalni status uprave AUKN (na nivoju guvernerjev BS ali ustavnih sodnikov) uprave praktično ni dalo odstaviti. Ko je janševa vlada (nezakonito) odstavila člana uprave mag.Danila Grašiča in Marka Goloba, zadeve z dokapitalizacijo NKBM ni omenila niti z besedo. Kljub temu, da je imela oba pošteno v želodcu in je sfabricirala vse razloge za odstavitev. Zakaj ni uporabila dokapitalizacije NKBM? Zato ker je ni mogla. Pa se je šušteršičev sekretar Krušič kar nekaj časa trudil (dokler ni dobil vseh dokumentov).

Vsa zgodba z NKBM je že desetletje svinjarija brez primere, vse do končnega akta prodaje banke s skritimi dobički in pod ceno. Prostor tu ne omogoča podrobnejše razlage. So jo pa dobili novinarji. In napisali kar so napisali. Upam, da je za prvo rabo dovolj.

[bobek13]
hmmm, ne vem sicer od kdaj sodijo Sustersic et co v isti kos s Bratuskovo in Cuferjem, ma sem si precej ziher, da to kar so iz DUTB naredili Cufarjevi(in kar zdaj delajo Mramorjevi) ni to kar sta Sustersic in Krusec zamislila... hej, lahko pa da se motim, nikoli nisem trdil, da sem pozrl vso pamet sveta... :-)

ma ko je "ulica" menjavala Sustija et co za Cuferja, pa sem precej ziher, da ste tudi vi bili del tega "procesa" - se motim? :-)

lpA

p.s.: pismo, nekaj pa spet moji omejeni pameti ne gre skup, zakaj tocno je bilo treba zamenjat Sustija et co za Cuferja in Mavka, ce so pa po vase iste gore list? :-)

Če bi vedel, da bo Čufer (tak kot se jeizkazal kasneje, ne tak kot je izgledal na koncu) zamenjal Šušteršiča, ne bi šel na ulice. Z dežja pod kap.

Sicer pa imata Šušteršič in Čufer bistveno več skupaj kot si mogoče predstavljaš. Čufer je v celoti izvedel ideje, ki jih je začel Šušteršič . S to razliko, da je bil Šušteršič popolnoma operativno nesposoben, Čufer pa je program (za katerega menim, da ga je Šušteršiču sam napisal) izvedel z izjemno brutalnostjo in pri tem povozil ustavo, zakone ter pristojnosti parlamenta. Stvar je pri slednjem, po mojem mnenju in vedenju, zrela za kazensko obravnavo.

[gobim]
> [bobek13]
> hmmm, ne vem sicer od kdaj sodijo Sustersic et co v isti kos s Bratuskovo in Cuferjem, ma sem si precej ziher, da to kar so iz DUTB naredili Cufarjevi(in kar zdaj delajo Mramorjevi) ni to kar sta Sustersic in Krusec zamislila... hej, lahko pa da se motim, nikoli nisem trdil, da sem pozrl vso pamet sveta... :-)
>
> ma ko je "ulica" menjavala Sustija et co za Cuferja, pa sem precej ziher, da ste tudi vi bili del tega "procesa" - se motim? :-)
>
> lpA
>
> p.s.: pismo, nekaj pa spet moji omejeni pameti ne gre skup, zakaj tocno je bilo treba zamenjat Sustija et co za Cuferja in Mavka, ce so pa po vase iste gore list? :-)

Če bi vedel, da bo Čufer (tak kot se jeizkazal kasneje, ne tak kot je izgledal na koncu) zamenjal Šušteršiča, ne bi šel na ulice. Z dežja pod kap.

Sicer pa imata Šušteršič in Čufer bistveno več skupaj kot si mogoče predstavljaš. Čufer je v celoti izvedel ideje, ki jih je začel Šušteršič . S to razliko, da je bil Šušteršič popolnoma operativno nesposoben, Čufer pa je program (za katerega menim, da ga je Šušteršiču sam napisal) izvedel z izjemno brutalnostjo in pri tem povozil ustavo, zakone ter pristojnosti parlamenta. Stvar je pri slednjem, po mojem mnenju in vedenju, zrela za kazensko obravnavo.

Sustersic jih je zacel, Cufer pa koncal... zdaj razen tega kako jih je Cufer koncal (se strinjam, da je za kazensko ovadbo, pa ne samo njega, predvsem BS je tu imela vodilno vlogo) ne vemo kaj dosti, tako da si jaz ne bi upal tako vehementno zatrjevati, da je to enako temu kar si je zamislil Sustersic, zdaj ce vi slucajno imate kristalno kroglo pa lepo za vas...

:-)

LpA

p.s.: pismo, nazadnje se izpadem "advokat" Sustija, ki ga pa imam v zelodcu odkar so finance objavile posnetke predvolinega sestanka Sustija in Viranta z zdajsnjim lastnikom Vecera... #smrdidopristopa ;-)

[mimoidoci]

spregledal sem Vaš odgovor. Odgovor v nadaljevanju.

“To give an idea of the size of the derivative market, The Economist has reported that as of June 2011, the over-the-counter (OTC) derivatives market amounted to approximately $700 trillion, and the size of the market traded on exchanges totaled an additional $83 trillion.[8] However, these are "notional" values, and some economists say that this value greatly exaggerates the market value and the true credit risk faced by the parties involved.”

Mimoidoči, pustiva se presenetiti. Kaj se zgodi z "true credit risk" in ocenami ekonomistov smo videli jeseni 2008. Mislim, da bomo relativno kmalu, v nekaj letih, izvedeli kaj in v kakšnem obsegu se bo v resnici zgodilo na derivativnem trgu. Tudi 83 tisoč milijard presega svetovni BDP......

Druga razlaga, ki bode v oči je "jasen covenant" glede državnega lastništva NKBM pri štartu kotacije v Varšavi in se nanaša na 405 mio EUR kreditov tujih bank na pasivi NKBM. Nam morda želite povedati, da ste spomladi 2011 pobrali dobiček ELES-a, GEN energije in Pošte Slovenije, v višini 47,5 mio EUR samo zato, da ste se kasneje -maja 2011- lahko zavezali v »Varšavskem prospektu«, da bo država obdržala določen lastniški delež v NKBM? Ker sedaj utemeljujete ravno obratno, da je bila dokapitalizacija potrebna zaradi jasnega covenanta izhajajočega iz Varšavskega prospekta. Tu dopuščam možnost, da ste Varšavski prospekt omenili pomotoma, ker drugače vzrok in posledica nista konsistentna.

Mimoidoči ne bo držalo. Od kod Vam prospekt z maja 2011? Covenanti za kredite so bili seveda dogovorjeni daleč pred izdajo delnic aprila 2011.

Kakorkoli že bilo, preroške napovedi vašega protežiranca in –po vašem mnenju- rešitelja slovenskega bančništva Franca Križaniča se žal niso uresničile. Po uvrstitvi delnic NKBM na Varšavsko borzo je namreč dejal: (citat) “Sedaj čakamo dvig vrednosti. To se še ni zgodilo, se pa bo. In to za nekajkrat.”

Kržanič ima res eno slabo lastnost, brez katere bi bil bistveno boljši finančni minister. To je, da je v izjavah preveč hitropotezen. Dober finančni minister 3 krat premisli, preden nič ne reče. Škoda, ker je (če odštejem izjave in še nekaj naivnosti)) naredil v svojem času nekaj izjemnih potez.

Ne le, da se njegova fatamorgana ni uresničila; odlična naložba je zvodenela vse do vrednosti nič, skupaj z investiranimi dobički treh pomembnih predstavnikov našega nacionalnega interesa. In v minus vašega in Francetovega dobrega imena. Še dobro, da nista jamčila za svoje znanje s svojimi sredstvi.

Nekaj smo vedeli o NKBM. Mi na AUKN in NPU. Daleč od tega, da vse, ampak dovolj, da lahko rečem, da je bil kasnejši obseg slabih terjatev na NKBM pretiran in da bi ob neki resni upravi in NS ter predvsem ob drugačni politiki BS bil rezultat lahko zelo drugačen. Nimam ne časa ne prostora, da bi razpravljala o ozadju NKBM. Rečem lahko le, da se je naredilo vse, da bi se (po ponesrečenem prikritem prevzemu banke aprila 2011) banko najprej sesulo, nato v preveliki meri saniralo z državnim denarjem, da bi se na koncu prodala posredniškim frontman-om pod ceno.

Kar se pa firm tiče. Če bi država najprej pobrala dividende (kar je v veliko večji meri naredil-postrgal leto kasneje Šušteršič) in potem investirala v NKBM, bi bilo potem v redu? Zakaj država tega ni naredila? Ker ji je zmanjkalo časa za skupščine in rebalans proračuna.

Kar se pa državnega lastništva tiče. Rating slovenskega bančništva je 2011 tako kot leta prej v veliki meri počival na državnem lastništvu sistemskih bank (NLB in NKBM) in s tem povezanim (majhnim) rizikom slovenske države in njenim tedaj najvišjem ratingu (AA) v VE. Spreminjat tak ključni temelj trdnosti bančnega sistema sredi krize je norost brez primere. Glede na vse eksterne efekte je 240 milijonov dokapitalizacije NLB in 48 za NKBM relativno majhna investicija. Relativno in absolutno. Še posebej, če jo primerjamo z zneski (in njihovimi relativnimi deleži v BDP), ki so jih takrat razvite države (da ne omenjam stotin milijard pomoči ameriškega FED-a tujim bankam) metale v svoj bančni sistem. Problem Slovenije ni v tem, da je investirala v svoje sistemske banke. Problem je, da je investirala premalo in prepozno. Če bi takrat, v letu 2009 (ko je veljal poseben režim v EU - vse do konca 2010) investirali v dokapitalizacijo slovenskih bank manj kot milijardo, verjetno sploh ne bi imeli bančne krize, posledičnega kreditnega krča, nepotrebnega propada (in prodaje) slovenskih podjetij in posledičnega padca BDP.

Zgodil se je na žalost "perfect storm". Neoliberalci ste videli v krizi priložnost, da se znebite državnega lastništva (ob nemajhni pomoči tujih interesov), stara levica pa priložnost, da v krizi poceni vnovči "prihranjeni" kapital. Eni in drugi, ne glede na posledice in škodo za slovenski narod. V tem je velik del bistva bančne krize v Sloveniji. Krize , ki bi jo bila treba glede na še vedno relativno dobro makroekonomsko stanje Slovenije takrat obvladati z bistveno manjšimi stroški. V ilustracijo podajam mnenje iz The 2013 Euro Plus Monitorja (www.lisboncouncil.ne...ain-.html) Raziskave, ki za EU letno preverja fundamentalno ekonomsko zdravje držav EU. Takole zapišejo za Slovenijo, ko jo v 2013 (v letu največje finančne krize!!!!), uvrstijo na 1. mesto med državami EU v kategoriji odpornosti na finančne krize:

Topping the ranking is Slovenia (No. 1), a country which had been tipped as the next bail-out candidate after Cyprus and still faces one of the highest borrowing costs in the eurozone. Slovenia’s public and private debt levels are low, as befits a country with still modest per-capita GDP. Slovenia also runs a sizeable current account surplus and the banking system is small compared to the economy. Its problems seem more than manageable, whether it will need eurozone support or not.

[gobim]
Namreć v pasivi NKBM je bilo takrat 406 milijonov kreditov tujih bank, ki so imeli zelo jasen covenant glede državnega lastništva. Tj. lahko bi zahtevale vračilo kreditov (kar bi pomenilo takojšnji stečaj banke), če bi državni lastniški delež padel pod določen % (Glej prospekt ob izdaji delnic na Varšavski borzi 2011). Uprava ni imela nikakršnega formalnega (ali neformalnega ) zagotovil, da se to ne bi zgodilo. Tega Ti Petra Sovdat namenoma ni hotela povedati v Financah.

Hu, hu, zanimivo. Ima PetraS tu kaj za dodati?

[mimoidoci]
Tudi opcijske pogodbe so derivativi. V vašo številko 700 tisoč milijard USD (obseg derivativnih poslov), ki jo manipulativno navezujete tudi na nekakšna denarna sredstva v obtoku, sodi tudi naslednja zgodba.

Moja nakupna opcija (pravica), da kupim delnico GOOG po 830 USD (call contract Nr.: GOOG160610C00830000) se izteče 10 junija 2016. Ker imam smolo, je bila danes preko noči (ob close tečaju, včeraj zvečer ob 22h) delnica GOOG vredna le 716,64 USD in slabo mi kaže, da bom opcijo do zapadlosti -čez dva dni- sploh lahko vnovčil. Kupovati nekaj (izkoristiti pravico do nakupa) po 830 USD, če lahko to dobim na trgu po 716,64 USD je namreč nesmiselno. Opcijska pogodba se nahaja deep out-of-the-money. Njena trenutna cena znaša le 0,26 USD, čeprav sem jo precej dražje kupil in čeprav se nanaša na pravico do nakupa 100 delnic GOOG.

In sedaj pozor: V vašo manipulativno zgodbo o 700 tisoč milijardah USD (obsega derivativnih poslov) prispeva ena sama pogodba, ki jo navajam zgoraj, znesek 100*830 USD, kar znaša 830.000 USD. Toliko prinaša samo navedena pogodba, ki bo čez dva dni

Mimoidoci, globoko cenim tvoje znanje, ampak s to razlago pa se ne strinjam. Bom napisal svoje videnje (opcije poznam toliko da sem veselo trgoval z njimi pred implozijo ameriskega bancnega sistema 2008 in tudi kar fajn zasluzil, v globino pa ne), pa bi te prosil ce mi poves, kje se motim. Aja, pa pri mnozenju si se zmotil, 100*830 = 83.000 USD :)

Dal si najbolj benigen primer, call opcijo,ki se iztece cez nekaj dni. Sedaj pa zgodbo malo spremenimo.

Recimo, da smo septembra 2015 in da mimoidoci kupi eno put pogodbo (100 delnic) na delnice perspektivnega podjetja, ki kotira po 600 USD. Pogodba je pisana na 500 USD, torej je kar fajn out of the money. Potencialna obveznost izdajatelja opcije je 100*500 = 50.000 USD. Opcija bo zapadla 31. decembra, in takrat bo zadeva likvidirana in 50.000 USD obveznosti se bo momentalno uplinilo.

No, sedaj pa dajmo zgodbo se malo dodelat. Recimo da je ta firma Theranos (pravi theranos ne kotira, ce prav vem, ker se ni imel IPOja. In ob taksnih cheerleaderjih: amigobulls.com/artic...vy-secrecy tudi ni neverjetno, da bi bedaki floodali trg z naked put opcijami.

Pri mojem brokerju je bil pogoj za izdajo opcij (tega sam nisem pocel) 20K USD na borznem racunu.

No, recimo da si ti kupil put opcije zato, ker si inzenir in globoko sumis da zadeva enostavno ne more delat. In ko novembra izzide clanek v WSJ ki prakticno unici theranosovo zgodbo, in Elizabeth Holmes neha tweetati bedarije, je tvoja opcija globoko in the money, do decembra pa pade delnica theranosa tam do $1.

No, sedaj pa ni tako simple. Folk ki je izdajal naked puts, je brez gat ko pogodbe zapadejo (to sem videl leta 2007/2008, ko je mnozica debilov se vedno izdajala pute na ameriske banke, too big to fail in to, dokler ni Geithner pokazal, da ni nic too big to fail in pustil Lehmana crknit.

Ker seveda drugega premozenja nimajo, zacnejo borzne hise likvidirati njihove borzne racune in izterjevati razliko, kar naenkrat sprozi spiralo navzdol, in v nevarnosti so tudi naked puts, ki so jih prej malo manjsi bedaki izdajali za penije, recimo puti na GOOG, itd. In kar naenkrat tisti "virtualni" zneski na pogodbah ratajo prekleto realni.

Zdaj, seveda je gobim napacno identificiral problem, to niso derivativi, ampak leverage (ki je implicitno povezan z derivativi tako, da lahko tam mimogrede, ce si idiot, dejansko naredis tak leverage, da glava pece).

In ce se ne motim, je svetovni (povprecni) leverage v financnem sistemu (zaradi nizkih obrestnih mer) vedno vecji (in to je problem, ne pa derivativi). Zal ne najdem vec grafa ki sem ga gledal nekaj dni nazaj, ampak ni zgledal fajn.

Namesto da bi se investitorji sprijaznili z nizjimi donosi, so se povecali leverage, in to not gud, ker bo ob naslednji recesiji/krizi (ki bo pac prisla, cikel je cikel) udarilo se bolj.

Komentar?

[bc123a]

In ce se ne motim, je svetovni (povprecni) leverage v financnem sistemu (zaradi nizkih obrestnih mer) vedno vecji (in to je problem, ne pa derivativi). Zal ne najdem vec grafa ki sem ga gledal nekaj dni nazaj, ampak ni zgledal fajn.

Namesto da bi se investitorji sprijaznili z nizjimi donosi, so se povecali leverage, in to not gud, ker bo ob naslednji recesiji/krizi (ki bo pac prisla, cikel je cikel) udarilo se bolj.

Komentar?

Hvala bc123a! Še sam ne bi boljš povedal.

Glede na vse prebrano se avtorji besedila izražajo še premalo žaljivo saj je očitno da ni važno kira je država ker je tako da je tisti ki tako ali drugače si polni žepe ne pomisli koliko ljudi živi v revščini in pomankanju saj njihova rit nikoli ni bla lačna že ki so najdli vedno način da vzamejo tistim ki že tako nimajo nič žalostno da tisti ki naj bi bili vladarji in sedeli na nekih stolčkih vodilnih in namesto da bi vodili kod je treba ne pa tistim ki že tako nimajo da jim še dodatno kradejo in potem imajo še za to objavljat da ljudje živijo v pomankanju da nam v navednicah neki vladarji ki nas kao vodijo poberejo vse nič pa nam ne dajo je res slaba žalost in nobena pomiritev namesto da bi iz stolčkov na katerih sedijo skrbeli da ljudje imajo svoje domove da nimajo takih stroškov in da imajo osnovne potrebe oni kaj delajo iz svojih stolčko ga pustijo tako rekoč nagega in oskrbijo sebe sramotno za neke vodnike če se jim tako lahko reče ker meni to ni nobeno vodstvo

Yp,
in združbica čokolino komunistov, igralcev, opazovalcev zelenja, strokovnjakov pogozdovanja neba, itd... nam jo je pred kakim letom predstavljala kot idilično urejeno državo, k čemur moramo Slovenci strmeti.

''Svašta ..... ...ila'' bi se glasil komentar iz kakšnega filma naše nekdanje skupne družbenopolitične tvorbe.

Bolj kot Venezuela, me skrbi predvsem mladina v navezi z nekaterimi upokojenci, ki po božje časti pridobitve te nekdanje tvorbe in če le ima 5 minut časa, javnost poziva na stare čase, kjer nam je pa bilo vse tako lepo. Vendar je to verjetno bolj za kako drugo temo.

[bc123a]
> [mimoidoci]
> Tudi opcijske pogodbe so derivativi. V vašo številko 700 tisoč milijard USD (obseg derivativnih poslov), ki jo manipulativno navezujete tudi na nekakšna denarna sredstva v obtoku, sodi tudi naslednja zgodba.
>
> Moja nakupna opcija (pravica), da kupim delnico GOOG po 830 USD (call contract Nr.: GOOG160610C00830000) se izteče 10 junija 2016. Ker imam smolo, je bila danes preko noči (ob close tečaju, včeraj zvečer ob 22h) delnica GOOG vredna le 716,64 USD in slabo mi kaže, da bom opcijo do zapadlosti -čez dva dni- sploh lahko vnovčil. Kupovati nekaj (izkoristiti pravico do nakupa) po 830 USD, če lahko to dobim na trgu po 716,64 USD je namreč nesmiselno. Opcijska pogodba se nahaja deep out-of-the-money. Njena trenutna cena znaša le 0,26 USD, čeprav sem jo precej dražje kupil in čeprav se nanaša na pravico do nakupa 100 delnic GOOG.
>
> In sedaj pozor: V vašo manipulativno zgodbo o 700 tisoč milijardah USD (obsega derivativnih poslov) prispeva ena sama pogodba, ki jo navajam zgoraj, znesek 100*830 USD, kar znaša 830.000 USD. Toliko prinaša samo navedena pogodba, ki bo čez dva dni

Mimoidoci, globoko cenim tvoje znanje, ampak s to razlago pa se ne strinjam. Bom napisal svoje videnje (opcije poznam toliko da sem veselo trgoval z njimi pred implozijo ameriskega bancnega sistema 2008 in tudi kar fajn zasluzil, v globino pa ne), pa bi te prosil ce mi poves, kje se motim. Aja, pa pri mnozenju si se zmotil, 100*830 = 83.000 USD :)

Dal si najbolj benigen primer, call opcijo,ki se iztece cez nekaj dni. Sedaj pa zgodbo malo spremenimo.

Recimo, da smo septembra 2015 in da mimoidoci kupi eno put pogodbo (100 delnic) na delnice perspektivnega podjetja, ki kotira po 600 USD. Pogodba je pisana na 500 USD, torej je kar fajn out of the money. Potencialna obveznost izdajatelja opcije je 100*500 = 50.000 USD. Opcija bo zapadla 31. decembra, in takrat bo zadeva likvidirana in 50.000 USD obveznosti se bo momentalno uplinilo.

No, sedaj pa dajmo zgodbo se malo dodelat. Recimo da je ta firma Theranos (pravi theranos ne kotira, ce prav vem, ker se ni imel IPOja. In ob taksnih cheerleaderjih: amigobulls.com/artic...vy-secrecy tudi ni neverjetno, da bi bedaki floodali trg z naked put opcijami.

Pri mojem brokerju je bil pogoj za izdajo opcij (tega sam nisem pocel) 20K USD na borznem racunu.

No, recimo da si ti kupil put opcije zato, ker si inzenir in globoko sumis da zadeva enostavno ne more delat. In ko novembra izzide clanek v WSJ ki prakticno unici theranosovo zgodbo, in Elizabeth Holmes neha tweetati bedarije, je tvoja opcija globoko in the money, do decembra pa pade delnica theranosa tam do $1.

No, sedaj pa ni tako simple. Folk ki je izdajal naked puts, je brez gat ko pogodbe zapadejo (to sem videl leta 2007/2008, ko je mnozica debilov se vedno izdajala pute na ameriske banke, too big to fail in to, dokler ni Geithner pokazal, da ni nic too big to fail in pustil Lehmana crknit.

Ker seveda drugega premozenja nimajo, zacnejo borzne hise likvidirati njihove borzne racune in izterjevati razliko, kar naenkrat sprozi spiralo navzdol, in v nevarnosti so tudi naked puts, ki so jih prej malo manjsi bedaki izdajali za penije, recimo puti na GOOG, itd. In kar naenkrat tisti "virtualni" zneski na pogodbah ratajo prekleto realni.

Zdaj, seveda je gobim napacno identificiral problem, to niso derivativi, ampak leverage (ki je implicitno povezan z derivativi tako, da lahko tam mimogrede, ce si idiot, dejansko naredis tak leverage, da glava pece).

In ce se ne motim, je svetovni (povprecni) leverage v financnem sistemu (zaradi nizkih obrestnih mer) vedno vecji (in to je problem, ne pa derivativi). Zal ne najdem vec grafa ki sem ga gledal nekaj dni nazaj, ampak ni zgledal fajn.

Namesto da bi se investitorji sprijaznili z nizjimi donosi, so se povecali leverage, in to not gud, ker bo ob naslednji recesiji/krizi (ki bo pac prisla, cikel je cikel) udarilo se bolj.

Komentar?

Benigen primer gor ali dol. Iz tvojega kasnejšega primera (put opcija) se lepo vidi, da je nominala pogodbe v redkih primerih lahko kvečjemu enaka kasnejšemu cash flowu. Pač, če delnica iz 600 USD pade na 0 med trajanjem opcijske pogodbe imamo res rahel problem s shortanim putom, s call opcijami pa prav nobenega in tudi vsi ti ničvredni calli so bili pri gobimu v tem primeru vključeni v bruto notional. Je pa od 600 do 0 zelo redek dogodek in daleč od tega, da paničarimo po forumih s seštetimi bruto nominalami vseh derivativov (tudi s call opcijami na Theranos) in jih predstavljamo kot bodoče realne cash flowe.

Če vzameva pa najbolj pogoste derivative – futurese ali forwarde, pa bo razlika med totalnim notional amountom in realiziranimi cash flowi še manjša, pa še tam gre –v nasprotju z option writingom- za zero sum game. Gobim pa je podal kar vse agregatne seštevke vseh poslov in jih prodajal kot realen cash flow (niti ne potencialen z verjetnostjo 0).

Glede short puta imaš prav, samo preveč if stavkov si uporabil. Plus - loči naked short delnice od naked put opcije. Dvojna smola bi bila, da izdajatelj puta hedga izdajo opcij z naked shortom. Po mojem mnenju se to niti ne dogaja, ker na organiziranih in common sense trgih se ne daje kreditov ranga 335.000 EUR 75-letnemu upokojenemu Viktorju Dimicu z dobo 30 let i nikome ništa. Pri 105 letih bo še vedno potreboval mesečni income vsaj 1.000 EUR, če sem zelo blagohoten in kredita sploh ne obrestujem. Malo sem zašel v našo realnost, a verjetno me razumeš. Kaj če izdajatelj puta PRED izdajo opcij MORA shortati delnico po njegovih internih pravilih in proti znanemu counter party-ju z najvišjo kreditno boniteto.

Dvomim celo, da bi Theranosov IPO sploh prišel skozi glede na njihovo zgodbo. Po dot com zgodbi so tudi investicijske banke previdnejše pri IPO in izvajajo bolj brutalne due diligence. Konec koncev ne more vsaka družba kotirati na NYSE ali NASDAQ-u. In da ne govoriva, da se po IPO na tako delnico pripopa še nek option chain. Če je povpraševanje na trgu ni problema, a tedaj lahko izdajatelj puta tudi v miru shorta delnico in izvaja delta hedge. Konec koncev izdajatelj opcije štarta na prodajo visoke volatilnosti underlying-a in ima o njej neko predstavo, ki ni ravno – delnica bo strmoglavila. Zajeb je sicer vedno možen, samo pri nas je pa pravilo. To pa je razlika.

[bc123a]
> [mimoidoci]
> Tudi opcijske pogodbe so derivativi. V vašo številko 700 tisoč milijard USD (obseg derivativnih poslov), ki jo manipulativno navezujete tudi na nekakšna denarna sredstva v obtoku, sodi tudi naslednja zgodba.
>
> Moja nakupna opcija (pravica), da kupim delnico GOOG po 830 USD (call contract Nr.: GOOG160610C00830000) se izteče 10 junija 2016. Ker imam smolo, je bila danes preko noči (ob close tečaju, včeraj zvečer ob 22h) delnica GOOG vredna le 716,64 USD in slabo mi kaže, da bom opcijo do zapadlosti -čez dva dni- sploh lahko vnovčil. Kupovati nekaj (izkoristiti pravico do nakupa) po 830 USD, če lahko to dobim na trgu po 716,64 USD je namreč nesmiselno. Opcijska pogodba se nahaja deep out-of-the-money. Njena trenutna cena znaša le 0,26 USD, čeprav sem jo precej dražje kupil in čeprav se nanaša na pravico do nakupa 100 delnic GOOG.
>
> In sedaj pozor: V vašo manipulativno zgodbo o 700 tisoč milijardah USD (obsega derivativnih poslov) prispeva ena sama pogodba, ki jo navajam zgoraj, znesek 100*830 USD, kar znaša 830.000 USD. Toliko prinaša samo navedena pogodba, ki bo čez dva dni

Mimoidoci, globoko cenim tvoje znanje, ampak s to razlago pa se ne strinjam. Bom napisal svoje videnje (opcije poznam toliko da sem veselo trgoval z njimi pred implozijo ameriskega bancnega sistema 2008 in tudi kar fajn zasluzil, v globino pa ne), pa bi te prosil ce mi poves, kje se motim. Aja, pa pri mnozenju si se zmotil, 100*830 = 83.000 USD :)

Dal si najbolj benigen primer, call opcijo,ki se iztece cez nekaj dni. Sedaj pa zgodbo malo spremenimo.

Recimo, da smo septembra 2015 in da mimoidoci kupi eno put pogodbo (100 delnic) na delnice perspektivnega podjetja, ki kotira po 600 USD. Pogodba je pisana na 500 USD, torej je kar fajn out of the money. Potencialna obveznost izdajatelja opcije je 100*500 = 50.000 USD. Opcija bo zapadla 31. decembra, in takrat bo zadeva likvidirana in 50.000 USD obveznosti se bo momentalno uplinilo.

No, sedaj pa dajmo zgodbo se malo dodelat. Recimo da je ta firma Theranos (pravi theranos ne kotira, ce prav vem, ker se ni imel IPOja. In ob taksnih cheerleaderjih: amigobulls.com/artic...vy-secrecy tudi ni neverjetno, da bi bedaki floodali trg z naked put opcijami.

Pri mojem brokerju je bil pogoj za izdajo opcij (tega sam nisem pocel) 20K USD na borznem racunu.

No, recimo da si ti kupil put opcije zato, ker si inzenir in globoko sumis da zadeva enostavno ne more delat. In ko novembra izzide clanek v WSJ ki prakticno unici theranosovo zgodbo, in Elizabeth Holmes neha tweetati bedarije, je tvoja opcija globoko in the money, do decembra pa pade delnica theranosa tam do $1.

No, sedaj pa ni tako simple. Folk ki je izdajal naked puts, je brez gat ko pogodbe zapadejo (to sem videl leta 2007/2008, ko je mnozica debilov se vedno izdajala pute na ameriske banke, too big to fail in to, dokler ni Geithner pokazal, da ni nic too big to fail in pustil Lehmana crknit.

Ker seveda drugega premozenja nimajo, zacnejo borzne hise likvidirati njihove borzne racune in izterjevati razliko, kar naenkrat sprozi spiralo navzdol, in v nevarnosti so tudi naked puts, ki so jih prej malo manjsi bedaki izdajali za penije, recimo puti na GOOG, itd. In kar naenkrat tisti "virtualni" zneski na pogodbah ratajo prekleto realni.

Zdaj, seveda je gobim napacno identificiral problem, to niso derivativi, ampak leverage (ki je implicitno povezan z derivativi tako, da lahko tam mimogrede, ce si idiot, dejansko naredis tak leverage, da glava pece).

In ce se ne motim, je svetovni (povprecni) leverage v financnem sistemu (zaradi nizkih obrestnih mer) vedno vecji (in to je problem, ne pa derivativi). Zal ne najdem vec grafa ki sem ga gledal nekaj dni nazaj, ampak ni zgledal fajn.

Namesto da bi se investitorji sprijaznili z nizjimi donosi, so se povecali leverage, in to not gud, ker bo ob naslednji recesiji/krizi (ki bo pac prisla, cikel je cikel) udarilo se bolj.

Komentar?

... evo, moj komentar je, da sem tukaj zgoraj glih zato mimoidočemu "prepovedal" finančne tujke in Slovenijo, ker je s tem onega gobima mimogrede speljal na teren, kjer ne more "branit" svojih tez, ker se mora ukvarjat s slovenskim sranjem in s finančnimi tujkami, ki z bistvom zadeve nimajo neke pretirane zveze, če sploh kakšno ... khmm, ker je namreč naslov Tadejevega članka "Venezuela: Še en propadli eksperiment dogovorne ekonomije" in če sledimo članku, ni bistvo debate, kdo od komentatorjev boljše pozna finese trgovanja na borzi skupaj s specifičnimi izrazi, ki se med "profiji" na borzah uporabljajo, ampak je bistvo debate dogovorna ekonomija in zakaj Venezuela NI v dreku SAMO zaradi dogovorne ekonomije, kot bi radi mimoidoči neoliberalci z uporabo (= zamegljevanjem) specifičnih finančnih izrazov dokazali, pri tem pa pozabljajo, kdo preko Mehiškega zaliva Venezueli zelo pomaga, da je v dreku bolj, kot bi sicer bila ... jebiga, življenje je sicer preprosto, pa kljub temu preveč kompleksno, da bi ga lahko zreducirali samo na finančni vidik in močno dvomim, da kdo na totem forumu življenje v Venezueli res pozna ... ja, je pa res, da na totem forumu debata običajno zaide čisto drugam oziroma skoraj vedno na slovensko "naši-vaši" sranje ...

P.S.: da ne bo pomote, cenim tvojo (tudi od mimoidočega) razlago opcij, ki so jih finančniki izumili, da bi na borzi čimveč zaslužili na račun naivne (= požrešne) raje, ki bi na borzi rada zaslužila čimveč čimlažje čimprej ... evo, pred dnevi sem slišal, da je zdaj najbolj "in" trgovanje z dolgovi, ki jih ni mogoče izterjat ...

[mimoidoci]

Spoštovani Marko,

Tudi opcijske pogodbe so derivativi. V vašo številko 700 tisoč milijard USD (obseg derivativnih poslov), ki jo manipulativno navezujete tudi na nekakšna denarna sredstva v obtoku, sodi tudi naslednja zgodba.

Moja nakupna opcija (pravica), da kupim delnico GOOG po 830 USD (call contract Nr.: GOOG160610C00830000) se izteče 10 junija 2016. Ker imam smolo, je bila danes preko noči (ob close tečaju, včeraj zvečer ob 22h) delnica GOOG vredna le 716,64 USD in slabo mi kaže, da bom opcijo do zapadlosti -čez dva dni- sploh lahko vnovčil. Kupovati nekaj (izkoristiti pravico do nakupa) po 830 USD, če lahko to dobim na trgu po 716,64 USD je namreč nesmiselno. Opcijska pogodba se nahaja deep out-of-the-money. Njena trenutna cena znaša le 0,26 USD, čeprav sem jo precej dražje kupil in čeprav se nanaša na pravico do nakupa 100 delnic GOOG.

In sedaj pozor: V vašo manipulativno zgodbo o 700 tisoč milijardah USD (obsega derivativnih poslov) prispeva ena sama pogodba, ki jo navajam zgoraj, znesek 100*830 USD, kar znaša 830.000 USD. Toliko prinaša samo navedena pogodba, ki bo čez dva dni izpuhtela v 0, danes pa je vredna le še 0,26 USD = 26 dolarskih centov. In podobnih opcijskih pogodb je na milijone, če izpustiva tudi še precej bolj prisotne derivative - futures in forward pogodbe, ki so ob denarnih poravnavah nevtralni posli (zero sum game) in bogato prispevajo k vaši številki, poravnajo pa se v nič in nimajo nobene praktične veze s spremembami denarja v obtoku.

Tudi pojem fixing tečaja (za LIBOR, FOREX, zlato, srebro, …) ne pomeni, da te tečaje na silo uravnavajo centralne banke s pomočjo investicijskih bank, kot bi izhajalo iz vaših komentarjev, ampak so fixingi poravnalni tečaji ob presečnih urah, ko se določajo enotni dnevni poravnalni tečaji (iz množice nihajočih intraday tečajev zadnjih 24 ur) za poravnave in vrednotenja znotraj finančnih trgov za določen dan.

Problem, ki ga vidi avtor članka Tadej, je torej v dogovorni ekonomiji. A ne v vaši posplošeni in izmišljeni varianti dogovarjanja, ki to sploh ni, temveč v varianti, ki se dogaja Venezuelam in Slovenijam tega sveta. Centralno plansko uničevanje države pomeni naprimer, da nek državni funkcionar zaukaže dobičkonosnim državnim podjetjem ELES, GEN energija in Pošta Slovenije, da iz svojih dobičkov rešujejo izgubarsko banko NKBM v višini 47,5 mio EUR.

Vsi skupaj ste preveč zamešali zadevo. Mešate zadeve.

Saj je lepo, da ima človek širok in globok pogled na zadeve. Vendar to ne sme biti ovira za videnje bistva.

Marko ima seveda marsikaj prav. Še posebno zanimivo je brati njegove poste o stvareh, kako so potekale. Za nekoga, ki tega ne razume. Nekaj drugega pa je njegov pogled v prihodnost. Saj ga nekako cenim in upoštevam, vendar morda ni daleč od šloganja iz kavne vsedline. :) Samo v usa imajo takih analitiko mali miljonček, no pri nas jih je nekoliko manj in se nekako težje izpostavijo....

Opcije so zanimiva tema. Morda bi se je mogli kdaj v prihodnosti še bolje dotakniti. Lepo je, da se tudi tukaj kaj o njih bere. :) Drugače je bilo vprašanje: kam bo šel ves ta denar? Za kaj se bo porabil? Odgovor je verjetno, da se bo porabil za marsikaj. Nekateri si bodo kupili stanovanje, nekateri nov avto, drugi si bodo nabavili kakšen novi gospodinski aparat, privoščili nekoliko boljši dopust, kakšen drug priboljšek, ki si ga sicer nebi,..... Nekaj ga bo pobralo brez pomena, kakor dotične derivate, nekaj v prevzeme, nekaj na borze, itd. itd.

Problem, ki ga vidi avtor članka Tadej, je torej v dogovorni ekonomiji. A ne v vaši posplošeni in izmišljeni varianti dogovarjanja, ki to sploh ni, temveč v varianti, ki se dogaja Venezuelam in Slovenijam tega sveta. Centralno plansko uničevanje države pomeni naprimer, da nek državni funkcionar zaukaže dobičkonosnim državnim podjetjem ELES, GEN energija in Pošta Slovenije, da iz svojih dobičkov rešujejo izgubarsko banko NKBM v višini 47,5 mio EUR.

Tadej marsikaj vidi, a ne piše o vsem. :) Še posebno se izogiba domačih razprav in izražanja mnenja. Malo zaradi zdravstvenih težav z želodcem, malo zato, ker se je nekako znašel na tankem ledu.... o katerem tudi piše.

Venezuela se je pogreznila v drugo zgodbo. Lahko napišemo, da tudi zaradi dogovorne ekonomije. Pri nas je to drugače. Če bi hoteli posnemati Venezuelo, bi morali prevzeti krmilo Štrukel. Za enkrat še ga še ni. :) Je pa to vmešavanje Štrukellanda vedno problematično. Včerajšnji studio ob 17h na redioprvem to lepo kaže.

Še da zaključim. V Butalah je veliko bolj, kot dogovorna ekonomija problematičen tovariški dogovorni kapitalizem v spregi s politično neukimi in nesposobnimi strukturami. Pravna država in pravosodje pa zabijajo v to krsto svojevrstne žeblje.

l.p.

[najobj]

... evo, moj komentar je, da sem tukaj zgoraj glih zato mimoidočemu "prepovedal" finančne tujke in Slovenijo, ker je s tem onega gobima mimogrede speljal na teren, kjer ne more "branit" svojih tez, ker se mora ukvarjat s slovenskim sranjem in s finančnimi tujkami, ki z bistvom zadeve nimajo neke pretirane zveze, če sploh kakšno ...

E, moj druže najobjestnejši... Ubogi gobim, ki ne pozna finančnih tujk in mojih finančnih saltomortale argumentacij, ter ga moraš zato ti braniti pred menoj, je Marko Golob (by himself) znani in prvokategorizirani finančnik, finančni direktor v več multinacionalkah, kozmopolit, član bivše uprave AUKN, človek, ki je bil prisoten (za časa določenih vlad) na vseh pomembnih sestankih, na predavanjih največjih strokovnjakov in avtoritet, pri pomembnih odločitvah o izpuhtelih davkoplačevalskih milijonih, v vseh javnih medijih itd itd, da ne nabrajam. Skratka, v svoji ulici je svetovno znan, zato me čudi tvoj čut zaščitništva in apriorne drže, da gre za pomoči potrebnega.

P.S.: by himself pomeni, da je to res on, hkrati pa tudi, da je on sam večkrat povedal kako kvaliteten kader je, in da je opis o njem, v nadaljevanju, v bistvu njegov.

Prav imaš edino, da so USA verjetno krive za kakšno slabonamerno raboto in kakšno pomanjkanje toaletnega papirja v Venezueli. Za pomanjkanje zdravil, hrane, samooskrbe z električno energijo (iz lastnih hidrocentral), za collapse pravne države in vse drugo, da ne naštevam, pa so uzurpatorji Venezuelske demokracije krivi kar sami. In vse to ob največjih dokumentiranih zalogah nafte na svetu, ki jim jih tudi USA ne morejo vzeti.

[mimoidoci]
Benigen primer gor ali dol. Iz tvojega kasnejšega primera (put opcija) se lepo vidi, da je nominala pogodbe v redkih primerih lahko kvečjemu enaka kasnejšemu cash flowu. Pač, če delnica iz 600 USD pade na 0 med trajanjem opcijske pogodbe imamo res rahel problem s shortanim putom, s call opcijami pa prav nobenega in tudi vsi ti ničvredni calli so bili pri gobimu v tem primeru vključeni v bruto notional. Je pa od 600 do 0 zelo redek dogodek in daleč od tega, da paničarimo po forumih s seštetimi bruto nominalami vseh derivativov (tudi s call opcijami na Theranos) in jih predstavljamo kot bodoče realne cash flowe.

Če vzameva pa najbolj pogoste derivative – futurese ali forwarde, pa bo razlika med totalnim notional amountom in realiziranimi cash flowi še manjša, pa še tam gre –v nasprotju z option writingom- za zero sum game. Gobim pa je podal kar vse agregatne seštevke vseh poslov in jih prodajal kot realen cash flow (niti ne potencialen z verjetnostjo 0).

Glede short puta imaš prav, samo preveč if stavkov si uporabil. Plus - loči naked short delnice od naked put opcije. Dvojna smola bi bila, da izdajatelj puta hedga izdajo opcij z naked shortom. Po mojem mnenju se to niti ne dogaja, ker na organiziranih in common sense trgih se ne daje kreditov ranga 335.000 EUR 75-letnemu upokojenemu Viktorju Dimicu z dobo 30 let i nikome ništa. Pri 105 letih bo še vedno potreboval mesečni income vsaj 1.000 EUR, če sem zelo blagohoten in kredita sploh ne obrestujem. Malo sem zašel v našo realnost, a verjetno me razumeš. Kaj če izdajatelj puta PRED izdajo opcij MORA shortati delnico po njegovih internih pravilih in proti znanemu counter party-ju z najvišjo kreditno boniteto.

Dvomim celo, da bi Theranosov IPO sploh prišel skozi glede na njihovo zgodbo. Po dot com zgodbi so tudi investicijske banke previdnejše pri IPO in izvajajo bolj brutalne due diligence. Konec koncev ne more vsaka družba kotirati na NYSE ali NASDAQ-u. In da ne govoriva, da se po IPO na tako delnico pripopa še nek option chain. Če je povpraševanje na trgu ni problema, a tedaj lahko izdajatelj puta tudi v miru shorta delnico in izvaja delta hedge. Konec koncev izdajatelj opcije štarta na prodajo visoke volatilnosti underlying-a in ima o njej neko predstavo, ki ni ravno – delnica bo strmoglavila. Zajeb je sicer vedno možen, samo pri nas je pa pravilo. To pa je razlika.

Hvala za odgovor in nekaj optimizma :)

No, moja poanta je bila, da se v nesrecnih primerih (crn labod prileti v motor svetovnega gospodarstva) zacne uresnicevati tisti denarni tok, ki ga, kot seveda imas prav, v normalnih razmerah ni. Ni nobenega razloga da bi put opcija na GOOG na 400 USD kadarkoli v naslednjem letu bila in the money, ampak CE bi ostale razmere bile taksne, da bi vendarle bila, bi pa sluzila kot fino gorivo na toboganu navzdol, na tem toboganu navzdol pa vsaj jaz ne vidim nobenih varovalk ali zasilnih izhodov.

Skratka, ziher je ziher samo ceteris paribus.

Doma imam za spomin dokumente za class action delnicarjev AIG proti drzavi (sem bolj za hec kot ne kupil delnice ko so bile ze nicvredne, malo pred "izbrisom"), pa je verjetno bila AIG ena najbolj "ziher" stvari v pred-2007 obdobju.

Da pa pri nas problem ni to, ampak socialno-tovarisijsko-pravicniski kapitalizem se pa tudi z vsem srcem strinjam.

E, moj druže najobjestnejši... Ubogi gobim, ki ne pozna finančnih tujk in mojih finančnih saltomortale argumentacij, ter ga moraš zato ti braniti pred menoj, je Marko Golob (by himself) znani in prvokategorizirani finančnik, finančni direktor v več multinacionalkah, kozmopolit, član bivše uprave AUKN, človek, ki je bil prisoten (za časa določenih vlad) na vseh pomembnih sestankih, na predavanjih največjih strokovnjakov in avtoritet, pri pomembnih odločitvah o izpuhtelih davkoplačevalskih milijonih, v vseh javnih medijih itd itd, da ne nabrajam. Skratka, v svoji ulici je svetovno znan, zato me čudi tvoj čut zaščitništva in apriorne drže, da gre za pomoči potrebnega.

Hallelujah..:), vsaj vem kdo mi odpisuje bedarije.

[mimoidoci]
> [najobj]
>
> ... evo, moj komentar je, da sem tukaj zgoraj glih zato mimoidočemu "prepovedal" finančne tujke in Slovenijo, ker je s tem onega gobima mimogrede speljal na teren, kjer ne more "branit" svojih tez, ker se mora ukvarjat s slovenskim sranjem in s finančnimi tujkami, ki z bistvom zadeve nimajo neke pretirane zveze, če sploh kakšno ...

E, moj druže najobjestnejši... Ubogi gobim, ki ne pozna finančnih tujk in mojih finančnih saltomortale argumentacij, ter ga moraš zato ti braniti pred menoj, je Marko Golob (by himself) znani in prvokategorizirani finančnik, finančni direktor v več multinacionalkah, kozmopolit, član bivše uprave AUKN, človek, ki je bil prisoten (za časa določenih vlad) na vseh pomembnih sestankih, na predavanjih največjih strokovnjakov in avtoritet, pri pomembnih odločitvah o izpuhtelih davkoplačevalskih milijonih, v vseh javnih medijih itd itd, da ne nabrajam. Skratka, v svoji ulici je svetovno znan, zato me čudi tvoj čut zaščitništva in apriorne drže, da gre za pomoči potrebnega.

P.S.: by himself pomeni, da je to res on, hkrati pa tudi, da je on sam večkrat povedal kako kvaliteten kader je, in da je opis o njem, v nadaljevanju, v bistvu njegov.

Prav imaš edino, da so USA verjetno krive za kakšno slabonamerno raboto in kakšno pomanjkanje toaletnega papirja v Venezueli. Za pomanjkanje zdravil, hrane, samooskrbe z električno energijo (iz lastnih hidrocentral), za collapse pravne države in vse drugo, da ne naštevam, pa so uzurpatorji Venezuelske demokracije krivi kar sami. In vse to ob največjih dokumentiranih zalogah nafte na svetu, ki jim jih tudi USA ne morejo vzeti.

... e, pa usprkos njegovom širokom spektru znanja i iznimnim ljudskim kvalitetama si ga sasvim izbacio iz ritma, jebiga ...

P.S.: sploh nisem hotel "branit" gobima, ampak mi gre načeloma na jetra, če neka debata zaradi tehnikalij zaide čisto drugam ...

Hvala za izčrpno poročilo, iz katerega sicer nisem izluščil jasnega odgovora na razmeroma preprosto in jasno vprašanje. Ampak pustiva to. Vsega je preveč za zlatoribičjo konfiguracijo mojega sivega procesorja. Ta se vedno bolj pogosto izklaplja, npr. ob vprašanju kako je možno, da TEŠ6, ki je bil vsiljen kot zamenjava za vse stare bloke, ni zmožen samostojnega zagona. In kako, da se o tem, odkar se ve, ne razglablja na ves glas. Recimo tukaj, v liberalnih, stalno budnih, močno kritičnih, a vedno pravičnih Financah. :-)

Pod črto tvojega opisa (tudi intra vladnih) dogajanj in lastnega spomina na javno objavljene informacije in znane kolobocije, se mi je še okrepil vtis o sestavi slovenske "elite" vseh barv in uniform: sami bedaki in plenilci. Upam, da bom nekoč lahko videl TV nadaljevanko o tem in da me bo vsaj ta še pred smrtjo malo nasmejala. Ker vse ostalo je za zjokat tragično.

[arhe1]
Tadej zvrača krivdo za razmere v Venezueli na dogovorno ekonomijo. V resnici gre pa tudi pri inflaciji za prilaščanje denarja in kapitala - in v tem je sploh problem. Saj ne rečem, da tega nekako tudi ne spregovori. Prilasti si pa določen kapital lahko že upravitelj, zatem pravico upravljati itd. Kotnik pravi, da Nemčija pred drugo vojno ni bila socialistična in da je imela zasebno lastnino. In kaj je sedaj tista dogovorna ekonomija? Ja prilaščanje vzajemnega denarja in kapitala, tistega, ki si ga upravitelj prilastiti ne bi smel. Zako v socializmih kot v fašizmu in nacizmu. To imajo pa ti sistemi skupnega. Tako en kot drug sistem (fašizem, socializem...) se je pa spet točno prilaščanju upiral, tistemu prilaščanju, ki so u bili priča v kapitalizmih vlekapitalskega in monopolnega tipa - nakar so bili tudi ti sistemi pa zlorabljeni in je preko navidezne kolektivizacije prišlo do še večjega prisvajanja. Stalin se je polastil naftnih nahajališč in Volgograda tako zelo, da je celo mesto preimenoval in ga imenoval po sebi. V resnici v nobenem primeru sploh ne gre za ekonomijo, vsaj ne v smislu proizvajanja in vlaganja v proizvodnjo. Ropanje je razlog propadu, ko t.im. dogovorna ekonomija seveda tega problema ne rešuje in mu celo pomaga. Lahko ga rešuje, lahko pa tudi ne i p obratno. Oboje je možno. Rešuje ga pravilnost nekega dogovora. Sila tu pomaga, lahko pa tudi ne. Ponavadi ne. Ja kje potem je pa problem? Nasilje, ropanje... Kako to preprečiti? Verjetno ne tako, da se vse podari upraviteljem ali pa da se jim privatizacijo olajša (poceni) - kaj ne? Namreč - to pa mi počnemo. Kučan tik po osamosvojiti, ko je razložil osnove naše ustave in sistema: 'Najbolje za nas je, če socialistični družbeni kapital ostane last Dražave, da z njim ta upravlja in da se tako omogoči čim prejšnja privatizacija.' Ja super - očno obratno, ko bi moralo pa biti. Upravitelj si je lastil kapital, s katerim je upraljal, še naprej in omiogočilo se mu je, da ga je še lažje prisvojil do konca. Družbe, ki ne upravlja, se pa še naprej ne ščiti in v ustavi ne opredeli in ne prizn. Država kot subjekt je upravitelj in ta upravitelj pravno obenem predstavlja državo kot cečloto. Upravitelj predstavlja lastnika - ga izpodrine in se razveže vseh pogodbenih obvez, ki bi potencialno tu obstajale. Nekaj je z dogovori narobe, ne pa s samo dogovorno ekonomijo. Ta način ne zagotavlja pravilnosti dogovarjanja. Mislim, da je treba denar in kapital ščititi pred upravitelji in lastnika sploh priznati,. A ne tako, da določiš novega in vse, kar od nekoga je, podarjaš. Ker točno to pa je ogovorna ekonomija, da ceno nekomu znišaš pod vsako razumno mejo, g osvobodiš obvez in u celo daš možnost, da druge zakreditira zase ipd. Javni kapital bi moral biti od nekoga, a ne od upravitelja, kot je bil seveda tudi v socializmu, je bil v fašizmu itn, i ga je prisvajal nek monopolist... da ta ne bi vsega kar pohopsal in da bi dotično ali oddelal ali odkupil, pa ko bi denar ponovno šel za potreba tistih, ki so bili lastniki. Javni kapital mora bii last celotne družbe - in celotno družbo je treba zato v ustavah priznati ločeno od subjektov, ki upravljajo. Sploh šele priznati. V socializmu družba kot ne upraviteljica in kot subjekt, ki bi bil pred upravitelji lastniško ščiten, NI obstajala. V dogovornih ekonomijh si upravitelji lastijo kapital, s katerim upravljajo, in tudi upraviteljske pravice. Kar po ustavah brišejo s tem nek svoj dolg, saj niti pogodb ne morejo imeti z nekom, ki ga predstavljajo kar sami. Napoleončki seprdstavljajo kot da so Napoleoni. Razumljivo? Če subjekt Država predstavlja upravitelja, kje je potem država kot celota, ki naj bi bi bil ta subjekt upravitelj pogodbeno zavezan. Je ni. Celote v večini ustav ni in javni kapital ni v ustavah od Držav in od upraviteljeskih subjektov ločen. Demokrati si prizadevajo samo zagotoviti več pozicije znotraj upraviteljskih subjektov, ki si kapital, s katerim upravljajo, po ustavah pa vnaprej lastijo. Premalo se pa politika trudi, da bi ščititla celoto, družbo pred subjekti upravitelji in se premalo trudi družbo opredeliti kot subjekt lastnika, ki ne bi upraljal, da se ga od subjekta upravljalja sploh loči. Da se upravitelje sploh komu da zavezati s pogodbami in pa začasno, efektno, kontrolirano ... V tem je pa problem. ZRN: "Javni kapital je zasebni kapital (je lastniško ščiten) Davkopklačevalcev (je sploh šele od nekoga, da ni kar last upraviteljev; ke last vseh, ne pa upraviteljske manjšine). Ko bo Kotnik to razlagal, šele bo kaj sploh začel razlagati...

... holy shit ! ... evo, naj me kura brcne, če se naš valsidalado ni vrnil na toti forum ...

P.S.: dobrodošel nazaj, Kotnika pa pusti na miru, ker bo on že razlagal, ko bo toti javni ZRN kapital dobro razumel ...

[bc123a]

, ziher je ziher samo ceteris paribus.

bc123a. Če nimaš nič proti, bom Tvojo gornjo izjavo (ki fenomenalno pojasni kapitalske trge) ob prvi priliki ponucal. Saj bi Te citiral, pa ne vem kdo si.

Sem pa prav užival v tej debati. V njej se lepo vidi razlika v razmišljanju, mindset-u, če hočeš, med investicijskimi finančniki, brokerji,...na eni in podjetniškimi, korporativnimi financarji (kamor se prištevam) na drugi strani. Nič narobe, dokler se vsi zavedamo, da ni vsa modrost v moji šoli.

Meni prvi način, žal, ni blizu, nikoli mi ni bil. Še večja je ta razlika v razmišljanju, ko jo apliciraš na nivo države. Kaj hočem reči? Da razmišljanje z vidika borzne vrednosti ni vedno najbolj primeren način, ko upravljaš z državo.

Lep dan še naprej

[pobalin]
Hvala za izčrpno poročilo, iz katerega sicer nisem izluščil jasnega odgovora na razmeroma preprosto in jasno vprašanje.

Pobalin, mislim, da sem Ti odgovoril kolikor se je dalo. Mogoče si spregledal v tekstu.

"Ker vse ostalo je za zjokat tragično"

Pa kljub vsemu ta mali narod izvozi 30 milijard letno, s stopnjo rasti izvoza nad 5%, podobno kot Nemčija dela 8% presežek v plačilni bilanci, se (kljub drugačnemu javnemu mnenju) pospešeno razdolžuje, ....zmaguje na športnih prvenstvih proti velikim,....življenje gre dalje kljub izgubljenim priložnostim in potencialu.

Treba je vztrajat.

[gobim]
Pobalin, mislim, da sem Ti odgovoril kolikor se je dalo. Mogoče si spregledal v tekstu.

Zagotovo sem. Idealist pobalinske narave z omejenima informiranostjo in spominom pač ne morem razumeti opisanih (ali namignjenih) neskončnih političnih in omrežnih kalkulacij. V svoji preprostosti si ne predstavljam, zakaj bi bilo nemogoče dati izjavo, da morala država zaradi veljavnih pogodbenih obvez do posojilodajalcev NKBM v njej ohraniti svoj lastniški delež.

Pa kljub vsemu ta mali narod izvozi 30 milijard letno, s stopnjo rasti izvoza nad 5%, podobno kot Nemčija dela 8% presežek v plačilni bilanci, se (kljub drugačnemu javnemu mnenju) pospešeno razdolžuje,

To z izvozom in plačilno bilanco je lep dosežek in element razlikovanja z Grčijo. S kakšno dodano vrednostjo se izvaža, kako dolgo lahko traja ta rast, kakšno zaposlenost in donosnost nam prinaša, so vprašanja, na katera dolgoročno ne bi smeli pozabiti.

Razdolževanje, kot razumem situacijo, pri nas poteka v privatnem/podjetniškem sektorju in to v veliki meri na račun povečanja javnega dolga (domače reševanje bank, DUTB, Hypo-Heta itn.). To je točno isti pojav, ki ga naši socialni levičarji radi poudarjajo pri (v osnovi upravičenem) demoniziranju ZDA, glavnem sprožilcu nove velike depresije. Menim, da bo šele kritična ura zgodovine razkrila ali je bil v ZDA glavni vzrok krize ali bolj povod zanjo.

Vendar se v ZDA najde kar nekaj primerov, pri katerih je država dobila nazaj ves ali večino denarja za bail-out (npr. GM), pri nas pa se ne spomnim enega samega takega primera. Ravno nasprotno! Sprega šalabajzerske politike pod krinko nekih ideologij in neoliberalnega aka tovarišijskega kapitalizma (isto sranje, drugo pakovanje) producira serijo brezen, ki se sesipajo eno v drugega, od bank, prezadolženih podjetij in faliranih projektov do DUTB s podmiznimi pre-/razprodajami. In vse se je po mojem mnenju začelo s krizo in Pahorjevo vlado, ki se je najprej najbolj ukvarjala z reševanjem klientov, politično podobo in koalicijskimi obračuni, čemur je bilo podrejeno reševanje pravih problemov. Tudi naslednje vlade so imele podobne kvalitete.

Pri sedanji vladi, ki je večinoma sestavljena iz očitnih mediokritet, bolj ali manj umazanih z malimi lumparijami, klientelističnimi posli ali nesposobnostjo, in pri medijih, katerih glavna dejavnost je paša na izbranih iztrebkih in nastavljenih sladkih lobističnih vabah ter ponekod premikanje meja dostojnosti in kvalitete poročanja, s čimer vzporedno poteka enako premikanje laganja in skrivaštva oblastnih organov, se mi moja črnogledost ne zdi prav nič nenaravna.

Poglej zadnji primer gradnje stanovanj v Šiški. Na površini je vse v redu: DUTB je prodala finančno/gradbeno luknjo, gradbinci bodo gradili in prodajali stanovanja, župan se bo znebil enega grdega bremena. So tukaj pohvalili naštete zadeve? Ne. So pridobili več podatkov o tem poslu in razčlenili morebitne senčne strani? Ne. Manira je, da se po socialistično gre na inscenirano slovesnost, kakorkoli norčava je že bila, in se potem med vrsticami namiguje na njeno butalsko komičnost - vse za informiranost bralcev (!).

Potem je v velikih gospodarskih sistemih, ki znatno prispevajo k izvozu in zaposlenosti, a bolj malo oziroma nič k splošnemu gospodarskemu zdravju, še cela vrsta zadev, ob katerih ti naravnost zamrzne pamet. Očitno že brezizhodni Cimos ima že 12 let nadzornika, ki je bil v času uničevanja podjetja celo predsednik NS in se je izkazal že s po-prihvatizacijskim uničenjem Radeče papirja!? Če bi imel Ocvirk za eno samo zrno osebne integritete, bi že zdavnaj odstopil. O nepojmljivem vodenju Gorenja sem napisal že kup komentarjev, ki jih najdeš z iskalnikom na forumu. Razmišljati o mazaško-klientelističnem TEŠ6 je čisti mazohizem.

Nato nagnusen primer Save. Verižnik Bohorič je bil pred penzijo eden najboljše plačanih pripadnikov elitno-nastopaškega razreda slovenskih 1-procentnikov, za seboj pa je pustil popolno razsulo. Njegov kripto-elitni naslednik Narat je za čuvanje fotelja, fikusa in tovarišijskih kupčij v votlem holdingu do nedavnega vlekel bajno plačo, ki je še zdaj najbrž lepo debela. Holding menda sedi samo še na premoženju/luknji hotelov, ki so imeli pod firmo Sava turizem v treh letih 2012-2014 v povprečju približno po 65 MEUR prihodkov, slabih tisoč zaposlenih in minimalen dobiček.

Savski geniji napuha so se odločili, da za bodoče rodove očuvajo razmeroma slabo donosne hotele (ki jih nihče ne more odnesti iz države), tujcem pa so prodali (lažje preseljivo) industrijsko-tehnološko podjetje Savatech. To je imelo v istem triletnem obdobju 2012-2014 po dobrih 110 MEUR prihodkov (70% več kot Sava turizem), okrog 950 zaposlenih (5% manj kot turizem) in povprečno več kot 8,5 MEUR čistega dobička na leto (1200% več kot turizem). Da bi bila dekadentnost savskih psevdo biserov še bolj očitna, so na Savatech pol leta pred prodajo prenesli tudi invalidsko podjetje Sava medical in storitve, ki ima po cca 2,5-3 MEUR letnih prihodkov iz prodaje (tudi sektorju država) in posluje z minimalnim dobičkom. Ob vsem skupaj pa je Sava Turizem spomladi 2014 od zasebnika kupil Cardial d.o.o., firmo za specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost!? (Tudi) Sava d.d. je čisti simptom tistega, kar je James Galbraith poimenoval plenilska država (The Predator State).

Naj nadaljujem? Če zanemarim PIDovanja in starejše zgodbe, imamo v tem tisočletju več kot dovolj zgodb o prihvatizacijskem uničevanju, obremenjevanju bank->DUTB->javnega dolga in razprodajah: Mercator, Pivovarna Laško, Istrabenz, SCT, Primorje, Vegrad, Grep, V&V, Merkur, Rimske terme, Adria & Aerodrom Brnik, ACH, Trimo, Elan, Fotona, Ljubljanske mlekarne, Žito, Kompas itn. Pretežen del teh zgodb je posledica nesposobnosti in/ali pokvarjenosti manežerjev ter nesposobnosti, lenobe in/ali pokvarjenosti sektorja država, ki je namesto javnemu interesu (preprečevanje, omejevanje, odkrivanje in pregon škodljivih/kaznivih dejanj) služil političnim in osebnim interesom. Na to se spomnim vsakič, kadar vidim vse mogoče lazarje javnosektorskih sindikatov + nepogrešljivega Semoliča, ki prikričijo pred TV kamere in na mestne ulice.

....zmaguje na športnih prvenstvih proti velikim,....

So what?! Nič ne zmaguje narod, ampak zmagujejo vztrajni, marljivi in nadarjeni posamezniki in ekipe. Narod služi samo za plačnika osebnih ambicij in kot občinstvo, ki se mu vztrajno servira silne športne uspehe in drame. Zakaj? Da ne gleda veliko bolj pomembnih političnih, poslovnih in podobnih zadev, da ne opazi sistematičnega poneumljanja, da se zamoti kot otrok nekdaj z lego kockami zdaj pa z video igrico, da ne postane kakšen TadejK.

Ker sva oba še iz socializma/komunizma, se najbrž oba spomniva tudi ruskega in demokratično-nemškega športa, kajne? In skritega pomena, ki smo ga čutili ob vsaki hokejski zmagi češkoslovaške reprezentance nad sovjetsko. Ta šport ni nič drugega kot poslovno-marketinška panoga za razmeroma ozek krog ljudi, v katerem izjemni lahko tudi malo obogatijo, večina pa ostane odvisnih od svojih botrov, ki imajo šport radi zlasti zaradi njegovih populističnih kolateralnih učinkov. Šport je kot tajkuni: kadar ne more svojih apetitov potešiti z legitimnimi prihodki od vstopnic, navijaških rekvizitov, sponzorstev in TV pravic, začne posegati po javnih sredstvih, kar počasi preide v čisto plenjenje (od abortirane mariborske univerzijade, preko Stožic do OI ali žogobrca za promocijo držav in narodov Grčije, Brazilije in Južne Afrike).

življenje gre dalje kljub izgubljenim priložnostim in potencialu. Treba je vztrajat.

To sicer zveni optimistično, a je v svojem bistvu globoko fatalistično sporočilo, ki nima moči, da premaga anomijo. Majhen narod si ne more privoščiti izgube tolikih priložnosti in potenciala kot večji narodi z večjo akumulacijo. In ne more si privoščiti samouničevanja, ki je posledica plenilskih, ideoloških ali petolizniško vazalskih interesov, ki so prišli v ospredje in zasedli večji del scene.

Ne more si tudi privoščiti anomije 99% ljudi, če želi obstati. Skoraj vse, kar se je pri nas dogajalo vsaj zadnjih 10-12 let, neizogibno vodi v splošno anomijo. Eni jo preganjamo s tem, da se takole dekadentno pasemo po forumih, mnogi drugi pa vzneseno mahajo z zastavami - od Planice in Ljudskega vrta do Kongresnega trga in Kotnikove in so pripravljeni verjeti, da je zemlja ravna, sonce pa kroži okrog nje.

[maiale]
Od kdaj pa gospod Kotnik nasprotuje socializmu?
Kaj ni več pri državnem koritu?

Kotnik piše za Finance, s tem zasluži kup denarja in je tako rekoč neodvisen od državne službe.

[vickibedi]
> [maiale]
> Od kdaj pa gospod Kotnik nasprotuje socializmu?
> Kaj ni več pri državnem koritu?

Kotnik piše za Finance, s tem zasluži kup denarja in je tako rekoč neodvisen od državne službe.

Tak komunajzl, kakršen sem, sem se oni dan pogovarjal s sokomunajzlom Krugmanom, kdo zasluži več s pisanjem tedenskih kolumn - on za komunajzlski NYT ali jaz za libertajzlske Finance ...

... pa sva ugotovila, da se ne on ne jaz ne mor'va ravn' pr'tož'vat'

;-)

Lep vikend, Tadej