Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Začenja se mesec lokalne samooskrbe v Ljubljani
Strani: 1 2
sporočil: 14.456
[kajulci]Nič, če ne gre za prazne nacionalistično-socialno-blut-und-boden marnje. Nič, če ti lokalni pridelovalci znajo ljudem dopovedati, da res znajo, da delajo, se trudijo, iščejo rezerve, sinergije, napredek, sodelujejo. Eee, tukaj me sodeželani (enotni pri zahtevah, skregani pri odgovornostih in krivdi) ter premnoga skupnoskledarska politikantska trobila ne prepričajo.
Ok, in kaj je narobe s promocijo lokalne hrane?
Bolj ko jih gledan, bolj se mi zdi, da bi jih večina živela v svojih mikro rezervatih pod spomeniško-državno-domačijskim varstvom, ljudstvo pa naj to plačuje s 50-100% in več pribitki na cene. Ne gre pozabiti, da mora velik del tega ljudstva stalno dvigati produktivnost in kvaliteto, spuščati cene ter investirati, da svojo robo lahko prodaja v svet. Na drugi strani pa imaš take domačijske zgodbe, kakršno je na kratko orisal Črt tukaj (strupene palčke vrhniškega Krpana dodaj po lastni presoji): forum.finance.si/?m=...101&single
Če ostanem pri čebelarjih, temu stebru najbolj slovenske najbolj zdrave hrane. Zaradi zgodbe o strupenih palčkah in neverjetnega tiščanja samih nedolžnih glav v pesek sem si kar spodobno ogledal stran čebelarske zveze - novice, izobraževanja itn. Nikjer nisem našel nobenega opozorila čebelarjem o ponudbi sumljivih/nedovoljenih sredstev. Live and let die!
Tudi v testu, ko dam na eno stran vage število propadlih ali skrajno ogroženih zadružnih zgodb v deželi, na drugo pa število uspešnih vzdržnim poslovanjem in razvojem, naša deželna prehranska gospoda dobi zelo podpovprečne ocene.
In drugo, Avstrija je polna napisov "kupujte domače". Pri vsej tej gonji ki se jo greste na tem forumu proti lokalni hrani, me je to fajn začudilo, ko sem to prvič videla v Avstriji in se spraševala, kako to da se v to nihče ni spotaknil.Glej, draga Kajulci. Avstrija tudi ima kaj prodajati in zna tržiti tudi drugje (glej primer Kotanyi vs. Maestro v deželi). Že nekaj let z zanimanjem spremljam poreklo korenja v lokalnem Mercatorju. Dvorni dobavitelj kilskih zavitkov je bila dolga leta neka majhna firma iz Komende, poreklo njihovega korenja praviloma Avstrija in Italija, ob redkih prilikah pa še Francija, Nizozemska, celo V.B. in Izrael (ali nekaj podobno eksotičnega). Slovensko korenje je Mercator samo včasih prodajal rinfuzo, a je bilo bolj krmežljave oblike in manj opranega izgleda, cena pa za cca 50% višja. T.i. bio korenja nisem gledal. Zadnjih nekaj mesecev je veliko, če ne kar večina korenja hrvaškega porekla, dobavitelj hrvaški, redna cena pa malo višja kot prej. Alora, vsem se očitno nekaj splača pridelovati, Slovencem pa večinoma samo preprodaja.
Sicer pa lokalna hrana ni nikakršna bedarija. Če ti ni všeč kupovati lokalno, je pač ne kupuj, a ne? Eni imamo raje svežo lokalno in smo za to pripravljeni plačati več, eni pa imate raje postano uvoženo in ste za to pripravljeni plačati manj. Vse ok, konkurenca pa to. Oglaševati je menda dovoljeno karkoli, tudi drago domačo zelenjavo, ali?Draga moja, če oglaševanje plača proizvajalec/prodajalec, ni problema. Ko pa gre denar za pranje možganov iz domačijsko upravljanih javnih korit kot dopolnitev očitno precej jalovo izkoriščenih subvencij, pa ta zabava ni več zabavna. Ker upravljalci skupnega denarja niso dobro opravili svojega dela (spodbujanje konkurenčnosti, skrb za napredek, preprečevanje škodljivih dejanj na trgu itn.), razmetavajo z vedno novimi logotipi in parolami. Kje so te buče učenosti, da bi vsaj posegle na trg zaradi očitnega dampinga pri vrsti mlečnih izdelkov?
Z gnusom se spomnim enega poročanja TVS o težavah vipavskih sadjarjev. Ker jim breskev menda nihče ni hotel odkupiti po njihovi ceni, so našli za žalostinke vedno pripravljeno Mojco Dumančički je domnevno obupanega kmeta vprašala nič manj kot, če bo zdaj posekal (sadovnjak). Si predstavljaš?! Da bi ista šla v Revoz, ko so delali samo in komaj s slabe 1,5 izmene, in bi direktorja čisto resno vprašala, če bodo zato fabriko kar požgali!? P***a!
Nekaj dni nazaj sem imel spet eno razodetje o slovenski prehrambni industriji. V Leclercu sem za poskušnjo vzel kos domačega sira po akcijski ceni 6,49 EUR. Doma ugotovim, da izgleda kot maasdam, diši kot maasdam, ima okus kot maasdam, zato na njem seveda piše Dolinar. Grem guglat in vidim, da ima mlekarna Celeia na svoji spletni strani opis Dolinarja, ki niti ni enak v vseh treh jezikih (sl/hr/an), je pa opis okusa v angleščini silno podoben opisu maasdama. Slučajno najdem še omembo, da so Dolinarja nekoč klicali Luka. Potem so najbrž kreativni savinjski marketingarji ugotovili, da domačijska osebna imena ne palijo toliko kot domačijski zemljepisni pojmi. Dolina, prav res!
Ni mi bilo jasno, zakaj bi nek marketing v deželi majhnih snobov, ki imajo silno radi tuje zadeve in so vajeni gaude, edamca, ementalca ipd., zavrgel dobro znano ime Maasdam. Logični odgovor bi bil zaščita imena. Ampak na hitro nisem našel nobenega podatka o tem. Gouda Holland in Edam Holland ja, Leerdam (blagovna znamka) ja, Maasdam pa ne. Našel pa sem veliko razlag, da gre za sir, ki so ga Nizozemci pred cca 30 leti naredili za to, da bi imeli masovnega domačega konkurenta dražjemu ementalcu. Tehnološko in stroškovno je maasdam hitro zoreč in poceni sir, ki pa zaradi lukenj in okusa deluje precej nobel. To je dobro vedeti, ko pri nas vidiš maasdam po 12-16 EUR/kg, kar je sicer cenovni razred veliko bolj krasnih sirov iz Pomurja, Kobarida ipd. Ta teden bo francoski supermarket ponujal nizozemski maasdam po 5,99 EUR/kg, maasdamski Dolinar pa bo spet po 10+ EUR/kg.
Moja projekcija je, da bodo potem, ko bo izzvenela nalepka "višje kakovosti", v Arji vasi dodali kakšno novo domačijsko značko ali pa spet spremenili ime in embalažo. Čisto možno je, da bodo nekoč marketinški vetrovi zapihali tako, da bo Luka-Dolinar dobil ime Holandec, če bo odločal kdo s pobalinskim navdihom pa mogoče celo Luknjasti Holandec. Tako bo luknjasti sir v deželi dobil že tretje novo cesarsko oblačilo.
Hočem reči, da je pri vsej tej nenadni domačnosti hrane en ogromen kup spina, ki igra na najbolj osnovna človeška čustva (naci-lokal-retro-patriotizem), ima pa zelo malo prave substance (Vorspung-Durch-Technik-und-Wissenschaft-Nein-Dank e). To je logično v deželi/dolini, kjer agronomi diplomirajo z anketo o kislih kumaricah trgovske znamke, njihovi profesorji pa po/kljub propadu mnogih zadrug pisarijo domače naloge o deus-ex-machina ozadruženju klinično mrtvega trgovskega podjetja.
sporočil: 14.456
Začenja se mesec lokalne samooskrbe v LjubljaniMi lahko katera od učenih glav zaupa, kaj je nasprotje od lokalne samooskrbe:
- globalna samooskrba
- lokalna oskrba
- nelokalna samoskrba
- globalna neoskrba ali
...
sporočil: 32.527
Zadnja sprememba: najobj 04.02.2016 14:09
[pobalin]... čuj, sam sicer nisem učena glava, ampak jaz lokalno samooskrbo razumem, da imaš v vsakem trenutku nekaj za rezervo in da ne crkneš takoj, če zaradi nepričakovane globalne pizdarije globalna oskrba postane globalna neoskrba ...
> Začenja se mesec lokalne samooskrbe v Ljubljani
Mi lahko katera od učenih glav zaupa, kaj je nasprotje od lokalne samooskrbe:
- globalna samooskrba
- lokalna oskrba
- nelokalna samoskrba
- globalna neoskrba ali
...
P.S.: ker se po globalnih merilih v Sloveniji čisto nič ne splača, je najboljše, da Slovenci naredimo kolektivni samomor, pa da se z nacionalnim interesom po preživetju slovenske nacije ne mučimo brezveze ...
sporočil: 14.456
[najobj]Lokalno, regionalno ali nacionalno? Ker po tvojem opisu bi takšna lokalna samooskrba zahtevala lokalne blagovne rezerve, saj domačijskih trgovcev, ki bi jim lahko naložili minimalne zaloge hrane nimamo več. Glede na poreklo cveta ekipe MOL je čisto možno, da to še pride na vrsto ob pravem impulzu, mogoče ob čem podobnem kot je bila ognjena devastacija Mercatorjevega skladišča.
... čuj, sam sicer nisem učena glava, ampak jaz lokalno samooskrbo razumem, da imaš v vsakem trenutku nekaj za rezervo in da ne crkneš takoj, če zaradi nepričakovane globalne pizdarije globalna oskrba postane globalna neoskrba ...
P.S.: ker se po globalnih merilih v Sloveniji čisto nič ne splača, je najboljše, da Slovenci naredimo kolektivni samomor, pa da se z nacionalnim interesom po preživetju slovenske nacije ne mučimo brezveze ...Dokler se očitno splača na vse pretege braniti lastno neukost, retrogradnost, razdeljenost, zaverovanost v preteklost itn., se nam res nikdar nič ne bo splačalo. Sem že enkrat napisal, da je Švica pač dražja od večjih sosed, malo pa dvomim, da bi bila tako polna kričanja o boljšem in najboljšem in edino dobrim domačijskim. Dvomim tudi, da imajo tam toliko na divje postavljenih hiper-mega-market-center-m2 na prebivalca in denarni tok v maloprodaji kot imamo tukaj. Dvomim tudi, da je v Švici ali katerikoli drugi "normalni" državi postavitev ene same u$ran€ štacune s pohištvom tako medijsko-poslovno-finančno-kulturno pomemben dogodek kot v podalpski ali panonsko-jadranski provinci pred še-ne-100-leti padlega cesarstva.
Kar vem, je strašno malo, a vendar... Na primer, da Švicarji in Nizozemci slovijo po učinkovitosti in naprednosti v govedoreji oz. pridelavi in predelavi mleka zaradi strokovnega napredka in ne samo nekih etno-retro vzorcev. Vem, da imajo skandinavski trgovci nabavni konzorcij, preko katerega si zagotavljajo ekonomijo obsega, s katero se lažje upirajo konkurenci. Mi se niti ne pogovarjamo resno, zakaj se nam nekaj ne splača in kaj moramo narediti, da bi se. Zato nam gre toliko stvari v rit.
sporočil: 32.527
Zadnja sprememba: najobj 04.02.2016 15:41
[pobalin]... čuj, sploh nisem mislil na konkretna slovenska jajca, o katerih si se razpisal, ampak sem mislil čisto načelno, da če lokalno hrane ne moreš tudi sam pridelat, ker si zaradi poceni masovno pridelane hrane pustil, da se vse zaraste, potem pač crkneš, če je z globalno oskrbo pizdarija ... ja, in isto velja za energijo in še za kaj vitalnega, česar se zdaj ne spomnim in kar itak ni važno, ker je moja poanta dovolj jasna ...
> [najobj]
> ... čuj, sam sicer nisem učena glava, ampak jaz lokalno samooskrbo razumem, da imaš v vsakem trenutku nekaj za rezervo in da ne crkneš takoj, če zaradi nepričakovane globalne pizdarije globalna oskrba postane globalna neoskrba ...
Lokalno, regionalno ali nacionalno? Ker po tvojem opisu bi takšna lokalna samooskrba zahtevala lokalne blagovne rezerve, saj domačijskih trgovcev, ki bi jim lahko naložili minimalne zaloge hrane nimamo več. Glede na poreklo cveta ekipe MOL je čisto možno, da to še pride na vrsto ob pravem impulzu, mogoče ob čem podobnem kot je bila ognjena devastacija Mercatorjevega skladišča.
> P.S.: ker se po globalnih merilih v Sloveniji čisto nič ne splača, je najboljše, da Slovenci naredimo kolektivni samomor, pa da se z nacionalnim interesom po preživetju slovenske nacije ne mučimo brezveze ...
Dokler se očitno splača na vse pretege braniti lastno neukost, retrogradnost, razdeljenost, zaverovanost v preteklost itn., se nam res nikdar nič ne bo splačalo. Sem že enkrat napisal, da je Švica pač dražja od večjih sosed, malo pa dvomim, da bi bila tako polna kričanja o boljšem in najboljšem in edino dobrim domačijskim. Dvomim tudi, da imajo tam toliko na divje postavljenih hiper-mega-market-center-m2 na prebivalca in denarni tok v maloprodaji kot imamo tukaj. Dvomim tudi, da je v Švici ali katerikoli drugi "normalni" državi postavitev ene same u$ran€ štacune s pohištvom tako medijsko-poslovno-finančno-kulturno pomemben dogodek kot v podalpski ali panonsko-jadranski provinci pred še-ne-100-leti padlega cesarstva.
Kar vem, je strašno malo, a vendar... Na primer, da Švicarji in Nizozemci slovijo po učinkovitosti in naprednosti v govedoreji oz. pridelavi in predelavi mleka zaradi strokovnega napredka in ne samo nekih etno-retro vzorcev. Vem, da imajo skandinavski trgovci nabavni konzorcij, preko katerega si zagotavljajo ekonomijo obsega, s katero se lažje upirajo konkurenci. Mi se niti ne pogovarjamo resno, zakaj se nam nekaj ne splača in kaj moramo narediti, da bi se. Zato nam gre toliko stvari v rit.
P.S.: če kmetje na svojih kmetijah bogu za hrbtom bolj ali manj životarijo, živijo od svojega dela in je to neprimerno boljše, kot da so v mestu na sociali na osnovi denarja, ki ga dobimo s pufanjem pri onem stricu, ki ga jaz tako rad limam na toti forum ... evo, pa sploh nisem omenil že od "prazgodovine" takorekoč najpomembnejše funkcije kmetov, ki je poselitev in na ta način "obramba" nacionalnega ozemlja, ki se mu reče država in ki ga brez poseljenega zaledja ne more obraniti nobena bodeča žica, ker se zdi, da bo to spet zelo aktualno ...
sporočil: 14.456
[najobj]No, jaz menim, da si to zanemaril, ker si len, zanikrn, neodgovoren in ker družba očitno nima mehanizma, da te za to ustrezno kaznuje. Na primer tako spornega, da ne moreš dobiti socialne pomoči, če imaš zanemarjeno njivo. Ko smo že pri njivi, se vedno spomnim na tisto pri Bledu, ki je nenadoma postala zazidljiva parcela za hišo lokalnega tajkuna. Tudi to paše v isto zgodbo, ane?
sem mislil čisto načelno, da če lokalno hrane ne moreš tudi sam pridelat, ker si zaradi poceni masovno pridelane hrane pustil, da se vse zaraste, potem pač crkneš, če je z globalno oskrbo pizdarija ...
ja, in isto velja za energijo in še za kaj vitalnega, česar se zdaj ne spomnim in kar itak ni važno, ker je moja poanta dovolj jasna ...Se strinjam.
P.S.: če kmetje na svojih kmetijah bogu za hrbtom bolj ali manj životarijo, živijo od svojega delaNimam informacij ampak bolj občutek, da je takšnih že zelo malo. Gledano po gospodinjstvih bi rekel, da je večina teh "zakotnih kmetij" po viru dohodka mešanih, čistih kmetov pa zelo malo. Druga zgodba so najbrž bolj nižinske in večje kmetije. Ampak skrajni čas je, da se tudi v javnosti potegne ločnice med ogroženo revnimi, "normalno (ne)ogroženimi in bolj premožnimi kmeti, kot jih zaznavamo tudi med zaposlenci in podjetniki.
evo, pa sploh nisem omenil že od "prazgodovine" takorekoč najpomembnejše funkcije kmetov, ki je poselitev in na ta način "obramba" nacionalnega ozemlja, ki se mu reče država in ki ga brez poseljenega zaledja ne more obraniti nobena bodeča žica, ker se zdi, da bo to spet zelo aktualno ...Vidiš, to pa je ideja za vlado in MORS: naselitev opustelega levega brega Kolpe z mlado in bojevito populacijo. Najbrž bi morali začasno onemogočiti ARSO, ZVNKD in še kakšen državni organ, ki bi lahko tam doli oviral kreacijo delovnih mest, npr. ureditev ribogojnic ipd. Če za tako obrambo ne bi dobili Slovencev, lahko uporabimo že preverjen avstroogrski recept obrambe pred Turki. Je nekakšen bumerang, ki pa prileti v druge in šele mnogo pozneje.
sporočil: 32.527
Zadnja sprememba: najobj 04.02.2016 19:44
[pobalin]
> [najobj]
> sem mislil čisto načelno, da če lokalno hrane ne moreš tudi sam pridelat, ker si zaradi poceni masovno pridelane hrane pustil, da se vse zaraste, potem pač crkneš, če je z globalno oskrbo pizdarija ...
No, jaz menim, da si to zanemaril, ker si len, zanikrn, neodgovoren in ker družba očitno nima mehanizma, da te za to ustrezno kaznuje. Na primer tako spornega, da ne moreš dobiti socialne pomoči, če imaš zanemarjeno njivo. Ko smo že pri njivi, se vedno spomnim na tisto pri Bledu, ki je nenadoma postala zazidljiva parcela za hišo lokalnega tajkuna. Tudi to paše v isto zgodbo, ane?
> ja, in isto velja za energijo in še za kaj vitalnega, česar se zdaj ne spomnim in kar itak ni važno, ker je moja poanta dovolj jasna ...
Se strinjam.
> P.S.: če kmetje na svojih kmetijah bogu za hrbtom bolj ali manj životarijo, živijo od svojega dela
Nimam informacij ampak bolj občutek, da je takšnih že zelo malo. Gledano po gospodinjstvih bi rekel, da je večina teh "zakotnih kmetij" po viru dohodka mešanih, čistih kmetov pa zelo malo. Druga zgodba so najbrž bolj nižinske in večje kmetije. Ampak skrajni čas je, da se tudi v javnosti potegne ločnice med ogroženo revnimi, "normalno (ne)ogroženimi in bolj premožnimi kmeti, kot jih zaznavamo tudi med zaposlenci in podjetniki.
> evo, pa sploh nisem omenil že od "prazgodovine" takorekoč najpomembnejše funkcije kmetov, ki je poselitev in na ta način "obramba" nacionalnega ozemlja, ki se mu reče država in ki ga brez poseljenega zaledja ne more obraniti nobena bodeča žica, ker se zdi, da bo to spet zelo aktualno ...... eh, očitno midva tukaj ne bova prišla skupaj približno tako, kot zaradi lenih, zanikrnih in neodgovornih kmetov - za katere družba očitno nima mehanizma, da bi jih za to ustrezno kaznovala, kupiti pa težje pridelanih in zato dražjih pridelkov od njih noče - opustele zemlje ne moreta priti skupaj Slovenija in Hrvaška, ker ne vesta, kje se konča ena in kje začne druga država ... khmm, in sta zato na arbitraži, ki ji slabo kaže, zato pa toliko boljše kaže migrantom, ker jih niti ena niti druga država ne bosta ustavljali v veri, da so itak na drugi strani ...
Vidiš, to pa je ideja za vlado in MORS: naselitev opustelega levega brega Kolpe z mlado in bojevito populacijo. Najbrž bi morali začasno onemogočiti ARSO, ZVNKD in še kakšen državni organ, ki bi lahko tam doli oviral kreacijo delovnih mest, npr. ureditev ribogojnic ipd. Če za tako obrambo ne bi dobili Slovencev, lahko uporabimo že preverjen avstroogrski recept obrambe pred Turki. Je nekakšen bumerang, ki pa prileti v druge in šele mnogo pozneje.
P.S.: kmetje na svojih kmetijah bogu za hrbtom so po viru dohodka mešanih ziher zato, ker nimajo dohodkov od kmetije niti nimajo dohodkov od propadlega gospodarstva, kjer so v časih krutega socializma mogoče še lahko furali tovrstno (z)mešano življenje, v časih prijaznega kapitalizma pa že dolgo ne več ...
sporočil: 14.456
[kajulci]Ko mi je znanec iz Švice pred leti razložil, da je Migros (njihov Mercator) zadruga kupcev, je bil na to zelo ponosen. Malo tesnobno je postalo, ko mi ni znal razložiti, kako ta zadeva funkcionira lastniško in upravljalsko, ker mu je čisto dovolj, da ima kartico Migrosa in je tam reden kupec. Njegov zadružniško-nacionalni ponos brez težav prenese tudi nekaj cenovnih razlik in svoje duše ne bi takoj prodal (tujim) diskontarjem. Ampak bojim se, da pri nas takrat, ko je bil za razpravo o raznih konceptih trgovine še čas, za to ni bilo dovolj pametnih ljudi, če pa jih zdaj nekaj morda le našli, je pa za Mercator prepozno in najbrž tudi za Tuš.
Ko je škrta Slovenka na novo zaposlena v Švici prišla na idejo, da ne bi med odmorom za malico zapustila firmo in da bi ostala kar v pisarni, jo je njen švicarski šef nagonil v sosednji lokal z razlago, da je potrebno podpirati lokalno ekonomijo.
En drug Švicar je nekoč davno name naredil velik vtis, ko sem ga vprašal, kaj je značilno za domorodno kulinariko Švicarjev, ki so stisnjeni med hribe in tri močne kulture Francije, Italije in Nemčije (+ Avstrije). Najboljše od vsega, je odgovoril brez razmišljanja. Tako samoumevno samozavestne izjave pri nas nikdar nisem slišal, pa imamo prav tako lepe geografsko-zgodovinske danosti...
Res skrajni čas, da preberem Grobovškovo knjigo Zakaj Slovenija ni Švica. :-)
sporočil: 5.314
[kajulci]Tudi jaz se strinjam s tabo in spoštujem tvoje osebne preference, ampak v Sloveniji je pojem lokalno izenačen z "ne prestopi meje". Pod vplivom kmetijskih lobijev ga je zagrabila politika in ta sedaj pod krinko lokalne pridelave zganja nacionalsocializem na škodo potrošnikov in davkoplačevalcev. In v tem prispevku beremo o politiki, ne o zdravi hrani.
Drži kar pišeš. Ampak to ni moja poanta. Moja poanta je tole:
- lokalna hrana pomeni tista hrana, ki jo kmet danes ali včeraj pobere na njivi in jo prinese na tržnico. Tudi po svetu lokalno razumejo na ta način. Lokalno ne pomeni nacionalno
- trgovske verige nabavljajo hrano, ki stoji več časa v skladiščih in jo morajo polivati kaj si jaz vem s čim, da ostane (kao) dlje časa sveža.
Če trgovske verige polivajo hrano, imam 100x več zaupanja v njih, kot v slovenskega poljedelčka, ki dela isto, le da poliva gor kdovekaj. Čudim se sodržavljanom, ki ob dejstvu, da je poprečen Slovenec sleparsko bitje, ki bi takoj okradlo in prevaralo sodržavljana kjer se le da, bolj zaupajo tem sleparjem, kot pridelovalcem iz sosednjih držav, kjer lopovstvo in sleparija nista tako udomačena.
Čudovito bi bilo, če bi ljubitelji lokalne hrane le-to uživali v svoji intimi, ampak temu ni tako. Na veliko se pisari o tem in nekaj spodbuja, kar v pametnem človeku takoj vzbudi senco dvoma. In ne dvomim, da je ta dvom upravičen, sploh ko se zraben pojavi Jankovič.
sporočil: 14.456
[najobj]Najbrž sem pisal tako, kot da vso krivdo valim samo na (lene in zanikrne) kmete, ki bi jih kaznoval s šibo božjo, pa v resnici ne mislim tako. Kmetje imajo svoje naravne omejitve in rabijo pomoč, vodenje, podporo. Zato imamo celo goro visoko šolanih svetovalcev, pospeševalcev, zadružno-panožnih in državnih birokratov ter agro-inštitutarjev in akademikov. Ti najbrž mislijo, da svoje delo opravljajo redno (mogoče celo dobro), ampak svojega poslanstva v tranziciji zagotovo niso opravlili niti minimalno. K temu dodajva še pritlehno lokalno in državno politiko s taktiko od danes do jutri namesto strategije za 10-20 let naprej, pa smo tam, hočem reči tukaj. Balada o tovarni sladkorja Ormož je samo vrh ledene gore.
... eh, očitno midva tukaj ne bova prišla skupaj približno tako, kot zaradi lenih, zanikrnih in neodgovornih kmetov - za katere družba očitno nima mehanizma, da bi jih za to ustrezno kaznovala, kupiti pa težje pridelanih in zato dražjih pridelkov od njih noče - opustele zemlje
P.S.: kmetje na svojih kmetijah bogu za hrbtom so po viru dohodka mešanih ziher zato, ker nimajo dohodkov od kmetije niti nimajo dohodkov od propadlega gospodarstva, kjer so v časih krutega socializma mogoče še lahko furali tovrstno (z)mešano življenje, v časih prijaznega kapitalizma pa že dolgo ne več ...Na polkmete oz. delavce s kmetijami sem naletel tudi drugje, npr. v Franciji in njihov polovičarski status je omogočil, da so kmetije preživele, tovarne pa tudi, ker so lahko dajale manjše plače kot v bolj mestnih krajih. Kadar neke sile začnejo trgati to tkivo, je lahko precej hudo, sploh če je polkmet zadolžen za kakšno čisto smiselno investicijo.
Dejstvo je, da zemlja ne more zagotoviti življenjskega standarda po današnjih pričakovanjih prav veliko ljudem. Sploh ne v zakotnih krajih. Enostavno ne gre. Za iskanje izhoda iz tega bi ogroženi kmetje rabili veliko strokovne in zelo pametne podpore, ki pa je po mojem pri nas ne dobijo. Pa saj je tudi brezposelni ne dobijo, razen kakšnih psevdoizobraževanj, ki so namenjena služenju (eksistenci) peščice, ki se lahko priklopi na te socialne jasli.
sporočil: 32.527
Zadnja sprememba: najobj 05.02.2016 09:28
[pobalin]... OK, ne bom več komentiral, ker temu nimam kaj dodat ali odvzet ...
> [najobj]
> ... eh, očitno midva tukaj ne bova prišla skupaj približno tako, kot zaradi lenih, zanikrnih in neodgovornih kmetov - za katere družba očitno nima mehanizma, da bi jih za to ustrezno kaznovala, kupiti pa težje pridelanih in zato dražjih pridelkov od njih noče - opustele zemlje
Najbrž sem pisal tako, kot da vso krivdo valim samo na (lene in zanikrne) kmete, ki bi jih kaznoval s šibo božjo, pa v resnici ne mislim tako. Kmetje imajo svoje naravne omejitve in rabijo pomoč, vodenje, podporo. Zato imamo celo goro visoko šolanih svetovalcev, pospeševalcev, zadružno-panožnih in državnih birokratov ter agro-inštitutarjev in akademikov. Ti najbrž mislijo, da svoje delo opravljajo redno (mogoče celo dobro), ampak svojega poslanstva v tranziciji zagotovo niso opravlili niti minimalno. K temu dodajva še pritlehno lokalno in državno politiko s taktiko od danes do jutri namesto strategije za 10-20 let naprej, pa smo tam, hočem reči tukaj. Balada o tovarni sladkorja Ormož je samo vrh ledene gore.
> P.S.: kmetje na svojih kmetijah bogu za hrbtom so po viru dohodka mešanih ziher zato, ker nimajo dohodkov od kmetije niti nimajo dohodkov od propadlega gospodarstva, kjer so v časih krutega socializma mogoče še lahko furali tovrstno (z)mešano življenje, v časih prijaznega kapitalizma pa že dolgo ne več ...
Na polkmete oz. delavce s kmetijami sem naletel tudi drugje, npr. v Franciji in njihov polovičarski status je omogočil, da so kmetije preživele, tovarne pa tudi, ker so lahko dajale manjše plače kot v bolj mestnih krajih. Kadar neke sile začnejo trgati to tkivo, je lahko precej hudo, sploh če je polkmet zadolžen za kakšno čisto smiselno investicijo.
Dejstvo je, da zemlja ne more zagotoviti življenjskega standarda po današnjih pričakovanjih prav veliko ljudem. Sploh ne v zakotnih krajih. Enostavno ne gre. Za iskanje izhoda iz tega bi ogroženi kmetje rabili veliko strokovne in zelo pametne podpore, ki pa je po mojem pri nas ne dobijo. Pa saj je tudi brezposelni ne dobijo, razen kakšnih psevdoizobraževanj, ki so namenjena služenju (eksistenci) peščice, ki se lahko priklopi na te socialne jasli.
P.S.: nisem ziher, če si me prav razumel, ampak kmetje s svojimi kmetijami so(!) mejnik in s tem branik vsake države, ker so mesta mejnik zgolj izjemoma, Slovenija pa ni izjema ... jebiga, ker v naših krajih že dolgo ni bilo nobene vojne, se to mogoče sliši hecno, ampak se zaradi poplave migrantov bojim, da bo to vedno manj hecno, ker bo spet treba točno vedeti, do kod sega katera država in vsaka država v glavnem sega do katastrske meje parcele zadnjega kmeta te države ...
sporočil: 14.456
[najobj]Meni se tak pogled na pomen in vlogo kmetov ob državnih mejah zdi zastarel, a tega ne znam kaj bolj argumentirati. Če se sklicuješ na kataster, vanj niso vpisana samo kmetijska ampak vsa zemljišča, privatna, državna, gozdovi, kamnolomi, magari puščave z lastniki vred.
P.S.: nisem ziher, če si me prav razumel, ampak kmetje s svojimi kmetijami so(!) mejnik in s tem branik vsake države, ker so mesta mejnik zgolj izjemoma, Slovenija pa ni izjema ... jebiga, ker v naših krajih že dolgo ni bilo nobene vojne, se to mogoče sliši hecno, ampak se zaradi poplave migrantov bojim, da bo to vedno manj hecno, ker bo spet treba točno vedeti, do kod sega katera država in vsaka država v glavnem sega do katastrske meje parcele zadnjega kmeta te države ...
Mogoče kot primer pomena "obrambnih" kmetijskih zemljišč lahko razložiš položaj ob Dragonji, Jorasa, debate o katastrih itn. Saj res, ob cirkusu z bodečo žico, ki bi okupirala neokrnjen turistični del Jadrana Joška Jorasa nisem opazil. Si ti kje zasledil kakšen njegov podvig?
sporočil: 32.527
Zadnja sprememba: najobj 07.02.2016 20:14
[pobalin]
> [najobj]
> P.S.: nisem ziher, če si me prav razumel, ampak kmetje s svojimi kmetijami so(!) mejnik in s tem branik vsake države, ker so mesta mejnik zgolj izjemoma, Slovenija pa ni izjema ... jebiga, ker v naših krajih že dolgo ni bilo nobene vojne, se to mogoče sliši hecno, ampak se zaradi poplave migrantov bojim, da bo to vedno manj hecno, ker bo spet treba točno vedeti, do kod sega katera država in vsaka država v glavnem sega do katastrske meje parcele zadnjega kmeta te države ...
Meni se tak pogled na pomen in vlogo kmetov ob državnih mejah zdi zastarel, a tega ne znam kaj bolj argumentirati. Če se sklicuješ na kataster, vanj niso vpisana samo kmetijska ampak vsa zemljišča, privatna, državna, gozdovi, kamnolomi, magari puščave z lastniki vred.... eh, pa saj sem jaz tudi rahlo zastarel, pa zgodovina je tudi zastarela oziroma se vedno znova vrača tja, kjer je v starih cajtih že bila ... ja, in tudi Joško se bo s svojim brambovstvom mogoče lahko spet izkazal, ko se bo zgodovina spet vrnila tja, kjer je že bila, pa Joško takrat z njo ni bil čisto usklajen in s(m)o se zato njegovim akrobacijam in čofotanju v Dragonji še smejali ... no, ampak zdaj sva se midva že malo preveč oddaljila od lokalne samooskrbe v Ljubljani, sploh pa o svojem zastarelem pogledu na brambovsko vlogo kmetov v zgodovini raje ne bi preveč razpredal, da zgodovina skupaj s kmeti res ne bi prišla tja, kjer je že bila, čeprav se bojim, da ni več daleč ...
Mogoče kot primer pomena "obrambnih" kmetijskih zemljišč lahko razložiš položaj ob Dragonji, Jorasa, debate o katastrih itn. Saj res, ob cirkusu z bodečo žico, ki bi okupirala neokrnjen turistični del Jadrana Joška Jorasa nisem opazil. Si ti kje zasledil kakšen njegov podvig?
Strani: 1 2
