Res je, država ima v DT neposredno in posredno le dobrih 30% kapitala, naslednji največji solastnik pa jih ima le 5%. To zaadostuje, da imajo država vklučno z zaposlenimi v NS udobno večino. V 20 članskem NS imajo namreč zaposleni in zunanji sindikati 10 članov, najmanj tri si jih lahko zagotovi država in vsem ostalim lastnikom (70% kapitala)jih ostane največ 7; slednji tako objektivno nimajo nobene možnosti, da bi na upravljanje družbe vplivali v nasprotju z interesi večine (zaposleni, sindikati ožja in širša država). To je poučen primer upravljanja v gospodarstvu, ki deluje po socialno-tržnih načelih.Nekaj podobnega si lahko želimo tudi pri nas kot alternatvo splošni razprodaji državnega premoženja.