od leta 2005 do leta 2014 je BDP v ZDA realno zrasel za 13 odstotkov, v Veliki Britaniji za 9,6 odstotka, na evrskem območju pa zgolj za 5,5 odstotka, kar bi pri enakomerni rasti pomenilo le 0,6 odstotka na leto.

10g zlatnik dan na banko leta 0 in obrestovan po 4% obrestni meri bi bil danes težak... hmmm... 2E32kg. Tako čez palec je to 100 naših osončij v zlatu.

Pehanje za trajno eksponentno rast je jalovo.

najtehtnejši očitek je verjetno ta, da tiskanje denarja predvsem napihuje cene vrednostnih papirjev

Problem EU (in tudi preostali delov sveta) je, da želijo strukturne probleme reševati z monetarno politiko. QE ne bo spremenil dejstva, da imamo preveč obdavčeno delo, nedelujoče sodstvo in sesuto pokojninsko blagajno, ki se z vsakim letom zažira globje v proračun. In mnoge evropske države imajo probleme zelo podobne našim, mogoče še večje. Čikaška šola ekonomije, kjer so razvili doktrino obujanja gospodarstva s povečanim dotokom denarja, se zelo jasno zavzema za to, da se najprej odpravijo strukturni problemi, šele nato pa se - kot jump start - gospodarstvu doda poceni denar.

In kdo v EU je sploh kaj premaknil? Nemci so, svoje čase, naredili reforme, ki bi jih bilo morda že spet ponoviti. Francozi, Italijani, Španci? Tonejo vse globlje. QE je v EU samo sredstvo zato, da se resnične probleme še za nekaj časa pomete pod preprogo.

Ob vsem tem kvantitativnem sproščanju, karkoli že pomeni, ker ga slovenski podjetniki ne opazimo, se nam zdi, da so stresni testi bank popolnoma neuporabni, ne pomenijo nič in jih verjetno ne bo več. V tej poplavi »vsega« iz Bruslja se s posameznimi bankami nihče več ne bo posebej ukvarjal. Banke bodo postale krhke in lahko čez noč propadejo, seveda prej bodo postrigle delničarje, podrejence, depozitarje, varčevalce... Namesto stresnih testov bank, bodo nekakšni testi preglednosti bank, če bo te teste v Sloveniji izvajala nepregledna Banka Slovenije (?) ...Zadeva sploh ni hec. Gre za to, da v Sloveniji nimamo nikogar zaupanja vrednega, ki bi povedal, če je naša banka v kateri imamo prihranke solidna. Rešitev je le v čimprejšnji prodaji NLB in NKBM, ki ju bo potem nadzirala, od njiju popolnoma neodvisna in neobremenjena Banka Slovenije.

[premza]
>od leta 2005 do leta 2014 je BDP v ZDA realno zrasel za 13 odstotkov, v Veliki Britaniji za 9,6 odstotka, na evrskem območju pa zgolj za 5,5 odstotka, kar bi pri enakomerni rasti pomenilo le 0,6 odstotka na leto.

10g zlatnik dan na banko leta 0 in obrestovan po 4% obrestni meri bi bil danes težak... hmmm... 2E32kg. Tako čez palec je to 100 naših osončij v zlatu.

Pa še ena primerjava...

Človek takoj po rojstvu raste približno 30% na leto. Če bi z istim tempom rasel vse življenje, bi bil pri 18-ih visok že več kot 50m, če bi nadaljeval z rastjo tudi kasneje, bi pri 80ih umrl visok 650 tisoč kilometrov (če bi stal na Zemlji, bi imel Luno nekje pri pasu :)

Lahko ZDA rastejo bolj kot Velika Britanija in ta bolj kot EU, ampak na koncu nas bo vse zjebala realnost.

No, zato zlatniki in zlato ni obrestovano. Problem rešen.

Kar pa se neumnosti glede rasti tiče, hja, nihče vam ne brani sedeti doma. Vprašajte pa se, od kod bo prišla vaša pokojnina, če bomo to počeli vsi. Zato pehanje za trajno rastjo ni jalovo početje, temveč nuja. Če vam je všeč ali ne.

Lahko kar nehaš pisat. Zdaj si ti predstavnik interesov malih hibridnih obvezničarjev. Kdo bo sploh še bral tvoje obremenjene prispevke. saj ne moreš več vedet ali za njimi stoji interes ali vsebina.

[janko8]
Lahko kar nehaš pisat. Zdaj si ti predstavnik interesov malih hibridnih obvezničarjev. Kdo bo sploh še bral tvoje obremenjene prispevke. saj ne moreš več vedet ali za njimi stoji interes ali vsebina.

Mnenje o vsebini si ustvariš z branjem vsebine, ne z gledanjem imena avtorja.

Ali drugače: imaš kakšno pripombo glede navedb in izvajanj v članku, ali si tole zgoraj napisal zgolj zato, da se je med tvojimi zadnjimi posti delež tistih, katerih izključni namen je zatrjevanje, da sem jaz osebno svinja, ker "se borim za svoj interes", povzpel čez 80%?

Tadej, le mirno, če boš vsak zapis jemal resno, te bo še kap. Kar pa bi bilo za nas bralce Financ velika škoda. Da o škodi za tvoje zdravje ne razpredamo.

Ni pa res, da si mnenje o vsebini ustvariš z branjem vsebine, ne z gledanjem imena avtorja. Avtorstvo je odločilnega pomena, je bilo in bo. Zakon avtoritete.

Recimo, za najbolj brano knjigo na svetu velja, da jo je napisala glavna avtoriteta, ki je iz nič ustvarila vse. A če knjigo pozorno prebereš, ugotoviš v njej polno anomalij, nasprotij in bedarij. Kar pa zveste bralce ne moti, saj če je avtor avtoriteta, ima vedno prav in pika. Kar dokazuje, da je avtorstvo odločilnega pomena, je bilo in bo. Kar navadi se.

Glede članka pa, odlične ugotovitve. Še posebej ta, da bo ECB odkupovala obveznice od vseh, ki pomoči ne potrebujejo, od tistih ki jo, pa ne. Neprecenljivo.

[COP]
No, zato zlatniki in zlato ni obrestovano. Problem rešen.

Kar pa se neumnosti glede rasti tiče, hja, nihče vam ne brani sedeti doma. Vprašajte pa se, od kod bo prišla vaša pokojnina, če bomo to počeli vsi. Zato pehanje za trajno rastjo ni jalovo početje, temveč nuja. Če vam je všeč ali ne.

... OK, ampak za zagotovitev resnične rasti BDP na planetu Zemlja bi se moral zgoditi čudež, in sicer da bi se mimo pripeljal in se v neposredni bližini našega planeta sparkiral vsaj en podobno velik planet, ki bi s planeta Zemlja samo uvažal in na planet Zemljo čisto nič izvažal ... evo, zdaj pa lahko vsi skupaj čakamo na toti čudež, do takrat pa je vse bolj ali manj samo računovodsko prekladanje iz votlega v prazno, če mene kaj vprašaš ...

Dobro, lahko bi rekli 'bolje pozno, kot nikoli' (prvi graf), a reakcija je res zapoznela in čisto možno je, da so poglavitni motivi (zasluge..) in pričakovan učinek QE (odprava grožnje deflacije..), kot jih definira avtorjev znanec, poglavitni vzroki za zagon tiskarskih strojev in da bo tudi dejanski izplen nekje v teh mejah. Brez spremljajočih ukrepov, ki lahko izboljšajo globalno konkurenčnost regionalnega prostora, ne bo šlo.

[COP]
Kar pa se neumnosti glede rasti tiče, hja, nihče vam ne brani sedeti doma. Vprašajte pa se, od kod bo prišla vaša pokojnina, če bomo to počeli vsi. Zato pehanje za trajno rastjo ni jalovo početje, temveč nuja. Če vam je všeč ali ne.

Zakaj konstantno produktivnost enačiš s sedenjem doma. To je podobno kot bi rekel, da človek, ko pri 18 letih neha rasti, umre. Pa ne umre, še vedno se razvija, uči, ter postaja izkušenejši in pametnejši. Le v višino ne raste več.
In tako se lahko tudi družba pri konstantnem BDP-ju (višini) še vedno razvija (tehnološko naprimer). Ni mi jasno zakaj bi se moralo to izključevati.

Da pa je cela ekonomija (omenil si pokojninski sistem) postavljena kot piramidna igra, pa je naša odločitev in ne neko naravno fizikalno dejstvo, ki se ga ne bi dalo spremeniti.

[premza]
> [COP]
> Kar pa se neumnosti glede rasti tiče, hja, nihče vam ne brani sedeti doma. Vprašajte pa se, od kod bo prišla vaša pokojnina, če bomo to počeli vsi. Zato pehanje za trajno rastjo ni jalovo početje, temveč nuja. Če vam je všeč ali ne.

Zakaj konstantno produktivnost enačiš s sedenjem doma. To je podobno kot bi rekel, da človek, ko pri 18 letih neha rasti, umre. Pa ne umre, še vedno se razvija, uči, ter postaja izkušenejši in pametnejši. Le v višino ne raste več.
In tako se lahko tudi družba pri konstantnem BDP-ju (višini) še vedno razvija (tehnološko naprimer). Ni mi jasno zakaj bi se moralo to izključevati.

Da pa je cela ekonomija (omenil si pokojninski sistem) postavljena kot piramidna igra, pa je naša odločitev in ne neko naravno fizikalno dejstvo, ki se ga ne bi dalo spremeniti.

Pa dajte že enkrat nehat s to vašo bolano piramidno igro pri pokojninskem sistemu. TO NI RES.
Piramidna igra nastane, ker hoče nekdo čedalje višje donose in potrebuje eksponentno rast. Pri pokojninskem sistemu ni tako.

Premislite malo. Človek, ki živi 80 let je približno pol življenja tisti, ki prispeva pol življenja pa pasiven in dobiva.

V prvih 20 letih se šola in dobiva, v 40 letih dela in prispeva, nato pa v pokoju še 20 let dobiva od aktivne generacije.
Gre zgolj za časovne zamike, kdaj je kdo aktiven in kdaj pasiven. Drugače pa je že tisočletja stabilen sistem, ki nima niti najmanjše lastnosti piramide.

Tudi tlačani so skrbeli za hrano in obleko otrok in ostarelih.

Popolnoma vseeno je, če so pokojnine PAYGO ali kapitalske, vedno imate podmnožico aktivnih, ki v tistem obdobju dela za podmnožico pasivnih.

Edina razlika pri kapitalskih pokojninah je, da so bolj občutčljive na hiperniflacijo pa tudi stroški so agregatno večji, ker imajo več finančnih posrednikov.
Prednosti pa so, da lahko družbe z manj otroki prevalijo obveznosti na neke tuje otroke. Toda odprto ostaja vprašanje, če boš takrat, ko boš pasiven imel vzvode, da boš te močne aktivne tuje otroke prisilil, da bodo delali zate.
Američani s svojo vojsko, bombami in Natom ja, mi pa?

Dober odgovor/razlaga. Verjetno pa s stališča bodočega upokojenca ni popolnoma vseeno, kdaj se upokoji, če gre za kapitalski sistem, kot ga imajo recimo američani 401k ( mislim, da je takšna kratica)?

In tako se lahko tudi družba pri konstantnem BDP-ju (višini) še vedno razvija (tehnološko naprimer). Ni mi jasno zakaj bi se moralo to izključevati.

Pri konstantnem BDP-ju se družba ne razvija. Kaj tu ni jasno? Tehnološki razvoj pri konstantnem BDP je v nasprotju s samim sabo. Tehnološki razvoj brez razvoja, hm? Podobno kot bi trdili, da se podjetje brez dobička še vedno razvija. Ne se hecat, no.

Rast BDP-ja ni računovodsko prekladanje iz votlega v prazno. Kajti Indijec, ki danes dela za pest riža, si jutri želi dve. In če jih pridela, poveča BDP.

Če pa je tvoje staro stanovanje prazno, ker si kupil novega večjega in s tem pripomogel k povečanju BDP, se priporočam zanj. Saj praviš, da je to zgolj računovodsko prekladanje iz votlega v prazno. Torej praznine ne boš pogrešal.

[brane]
Pa dajte že enkrat nehat s to vašo bolano piramidno igro pri pokojninskem sistemu. TO NI RES.

Se strinjam. Letelo je na COPovo izjavo, da ne bo pokojnin, če ne bo rasti.

S piramidno ekonomijo sem ciljal na vzete kredite, ki se bodo lahko vračali le iz predvidene rasti.
In še bolj na računice držav, katerih edini načrt je, da se bo dolg sam od sebe relativno manjšal, če bo rasel BDP.

ECB si od tako zapoznelega zagona tiskarskih strojev ne more obetati prav dramatičnih učinkov, lahko pa si bo lastila nekaj zaslug za gospodarsko okrevanje, ki tako in tako že poteka.

Idiotizem. Laž. Prevara. Smo tik pred vsesplošno implozijo, ti pa še vedno nakladaš o blagodejnih učinkih ponarejanja denarja. ZDA so stiskale tisoče milijard dolarjev, pa ravnokar popravljajo (URADNO!!!) napoved rasti BDP navzdol na 1,2%. S pomočjo lažno nizko prikazane inflacije, je zadeva še nad vodo. Da ne govorim o propadanju delovnih mest, laži BLS, ki ne upošteva odpuščanj v naftnem sektorju, zmanjševanja obsega delovne sile iz "neznanih" razlogov, rekordni trgovinski deficit. Industrijska naročila in prodaja na debelo se NIŽATA že četrti mesec zapored in to po precej višji stopnji, od najbolj pesimističnih napovedi. Padec potrošnje na drobno drobno se beleži konstantno že od oktobra 2014, kjub razpolovljeni ceni goriva. Napovedan padec korporativnih prihodkov YOY. FED laže, da bo zvišal OM, a ne zmore niti za deset bazičnih točk, ne da bi se sesul ves finančni sistem, ki temelji na carry tradu. Začenja se nov cikel sub-prime kredit defaultov, tokrat gre za avto kredite, ki jih je dobil vsak klošar v zadnjih nekaj letih, prodaja avtov je v prostem padu, nepremičnin pa tudi. Na default čaka še za kakih dobrih 1.000 milijard dolarjev študentskih kreditov, saj služb za diplomante ni, razen tistih v McDonaldsu. V New Yorku se je v štirih letih število klošarjev povišalo za 50% (PODATKI NJIHOVIH SHELTERJEV).

Res blagodejni učinki QE-ja do sedaj... Vsak dolar natiskanega denarja prinese manj od dolarja rasti BDP... to ti je res rast in pol, bilanca FED pa napihnjena. Kako bo FED sčistil bilanco. Milsim, da imajo minusa za več kot 4.000.000.000.000 USD. Če začne prodajat papirje, katerih edini kupec je, sledi potop. Če čaka na zapadlost in ne kupuje novih papirjev, s katerimi se refinancirajo stari, isti rezultat. Vsa kvazi rast, ki je v resnici sploh ni, še vedno tiči v negativni bilanci FED. Kdo bo to poplačal? Kakšna ideja, Tadej? Kitajska ne bo več zmogla, ker se sama potaplja, Japonska pa je itak basket case. Evropejci tiskamo, a zdaj še zase nimamo dovolj. Rast je ničelna, dolgovi pa bizarni. Kdo bo odplačal dolg? Rasti namreč ni. Gospodarski cikli si sledijo na cca 7 let, od zadnje recesije mineva 7 leto, rasti ni, na pragu pa nova recesija. Tadej, od kod bo prišel denar za poplačilo vseh teh SLEPARSKIH QE kreditov? Mi znaš našteti kakšno državo (morda Libija in Rusija, a to zdaj urejajo), ki se je v zadnjih šetih letih "recoverija" razdoložila za vsaj 1 EUR? VSI so REKORDNO zadolženi, zdaj bomo z še več dolga reševali situacijo? So v Iraku goreče naftne vrtine gasili z bencinom?

Res blagodejni učinki QE? Tadej,ti bi se za lase potegnil iz živega blata, kajne? NOT GONNA HAPPEN.

QE izključno ohranja pri življenju slabe naložbe, krije kronične deficite zapravljivih socialističnih držav in vzdržuje finančne balone na idiotskih ravneh.

Skratka QE zgolj za določen čas vzdržuje iluzijo. Ampak nekako se mi zdi, da drek že leti proti ventilatorju in noben QE ga ne more ustavit, morda ga lahko malo upočasni. Ne vem, kaj EU misli, da lahko reši s svojim ponarejanjem. Če je situacija zjebana, jo lahko razčisti samo recesija. Ne moreš tiskat denarja, da vzdržuješ nerealno resničnost. Vsa rast v zadnjih šestih letih je bila lažna in to povsod, razen morda na Islandiji in Kitajskem, pa še Islandija se je predhodno konkretno sesula. QE je zadnji OBUPAN POSKUS rešiti nerešljivo, vse ostalo je že odpovedalo, NIČELNE OBRESTNE MERE ne delujejo... Receija traja že 6 let in na pragu je že nova recesija. Če bi res beležili realno rast okrog 2% v zadnjih nekaj letih, situacija niti približno ne bi bila tako zjebana.

Le kaj gre lahko narobe?

[premza]
> [brane]
> Pa dajte že enkrat nehat s to vašo bolano piramidno igro pri pokojninskem sistemu. TO NI RES.

Se strinjam. Letelo je na COPovo izjavo, da ne bo pokojnin, če ne bo rasti.

S piramidno ekonomijo sem ciljal na vzete kredite, ki se bodo lahko vračali le iz predvidene rasti.
In še bolj na računice držav, katerih edini načrt je, da se bo dolg sam od sebe relativno manjšal, če bo rasel BDP.

Ampak, brez vedno večjih kreditov pa rasti sploh ni. Torej kredite bomo zmanjšali z rastjo, ki pa je možna samo z večanjem kreditov?

Propad nacionalnih valut? Se v tem desetletju.

www.youtube.com/watc...-IemeM-Ado


Ves sistem je ponzijeva piramidna shema.

www.youtube.com/watc...dulTS6UZ4t

[COP]
>In tako se lahko tudi družba pri konstantnem BDP-ju (višini) še vedno razvija (tehnološko naprimer). Ni mi jasno zakaj bi se moralo to izključevati.

Pri konstantnem BDP-ju se družba ne razvija. Kaj tu ni jasno? Tehnološki razvoj pri konstantnem BDP je v nasprotju s samim sabo. Tehnološki razvoj brez razvoja, hm? Podobno kot bi trdili, da se podjetje brez dobička še vedno razvija. Ne se hecat, no.

Viša se tehnološki napredek, niža se zaposlenost. Se ti ne zdi možno?

Ja. ECB je veliko zamudila. Je pa izkoristila pravilno ukrepanje drugih in tudi Draghi s svojimi besedami in obljubami je naredil svoje.

"In čemu ECB potem zdaj sploh zaganja tiskarske stroje?"
Najbrž zato, ker bi bil učinek, če jih ne bi zagnala, precej negativen, kajne? Neizpolnjena pričakovanja, obljube ipd...

[premza]
> [brane]
> Pa dajte že enkrat nehat s to vašo bolano piramidno igro pri pokojninskem sistemu. TO NI RES.

Se strinjam. Letelo je na COPovo izjavo, da ne bo pokojnin, če ne bo rasti.

S piramidno ekonomijo sem ciljal na vzete kredite, ki s bodo vračali iz predvidene rasti.
In še bolj na računice držav, katerih edini načrt je, da se bo dolg sam od sebe relativno manjšal, če bo rasel BDP.

Izvirni greh dolgov je v odločitvi za kapitalske pokojnine namesto PAYGO.
Tudi obseg je pogojen s tem. Naj razložim:

Za pasivnih dvajset let (pokijnine) lahko družba poskrbi na dva načina
Lahko sprejme zakonsko prisilo in uzakoni medgeneraciski sporazum (PAYGO), kar je samo posplošitev tega, da so že od nekdaj otroci na kmetiji delali tudi za onemogle starše.

Drugi kapitalski primer je, da prodajaš aktivni generaciji terjatve iz prihodnosti, s katerimi bo ta generacija, ko se bo upokojila, terjala za plačilo takrat aktivno generacijo. Enako pa bo tudi takrat v prihodosti morala aktivna generacija narediti zase in za tiste, ki imajo terjatve (kapitalske naložbe).

Sedaj pa se malo pozabavajmo še z obsegom terjatev, ki zagotavljajo pokojnino v prihodnosti.

V Sloveniji imamo pri 38 milijardah € BDP, 5 milijard pokojnin oziroma cca 13% BDP.
Če želiš izplačati 5 miliajrd rente potem moraš imeti npr. obseg portfelja okoli 2 kratnik BDP 76 milijard €.

Do petih milijard izplačil prideš tako, da sklad terjatve umrlih iz sklada (okoli 4% na leto) proda aktivnim, kar znese okoli 3 milijarde €.
ČE ima sklad okoli 2,5% realnega donosa na svoj portfelj to znese dodatni 2 milijardi €, kar znese skupaj 5 milijard za pokojnine.

To je tudi zelo podobno današnji situaciji v ZPIZ zavarovanci (aktivni) plačujejo prispevke okoli 3,5 milijarde. Država pa dodaja transfer okoli 1,5 milijarde €.

Pri kapitalskih pokojinah pa imamo 3 milijarde preprodaje med generacijama ob tem pa mora sklad zaslužiti 2 milijardi donosov. Donose pa lahko zasluži z dividendami in obrestmi, ki jih plačuje aktivna generacija.

POMEMBNO PRI TEM PA JE, DA MORA BITI PORTFELJ VELIK 2 KRATNIK BDP!!!

Če hoče imeti nekdo naložbo, mora obstajati tudi druga stran izdajatelj te naložbe. Torej moramo imeti državnih dolgov in podjetniškega kapitala za 2 BDP samo za pokojninske namene. To pa pomeni, da pri takem sistemu države morajo biti zadolžene, ker s to ZADOLŽENOSTJO AKTIVNA GENERACIJA VZPOSTAVLJA KAPITALSKO MEDGENERACIJSKO TERJATEV DO SVOJIH OTROK!

Tako svoje otroke namesto moralno (kot pred 200 leti) ali zakonsko PAYGO pretežno zadnjih 100 let, sedaj priktrito kapitalsko prisili, da bodo poskrbeli za njih.

[COP]
Rast BDP-ja ni računovodsko prekladanje iz votlega v prazno. Kajti Indijec, ki danes dela za pest riža, si jutri želi dve. In če jih pridela, poveča BDP.

Če pa je tvoje staro stanovanje prazno, ker si kupil novega večjega in s tem pripomogel k povečanju BDP, se priporočam zanj. Saj praviš, da je to zgolj računovodsko prekladanje iz votlega v prazno. Torej praznine ne boš pogrešal.

... ja, ampak jaz nisem govoril o Indiji, temveč sem govoril o planetu Zemlja, sploh pa sem malo karikiral ...

P.S.: da Indijec ne bo delal za dve pesti riža, ker mu jih lastnik kapitala zaradi svojega dobička (= ko ni dobička, ni razvoja) ne bo dal, je že druga pesem ... no, če pa bo delal, pa bo za dve pesti riža itak dobil bolj ali manj isto kot za eno, pa smo spet na začetku ... aja, in kako je bilo z razvojem na planetu Zemlji, ko BDP ni še noben meril, pa je sploh čisto druga pesem ... alzo, kar hočem povedati je, da večji BDP niti slučajno ni enako boljša kvaliteta življenja ...

Strukturne reforme, strukturne reforme, strukturne reforme...

Lubi jezus, kdaj boste nehali trobit o tem, brez da bi v resnici vedeli, kaj to pomeni.

Ne gre za nič drugega, kot za prerazporeditev obstoječe torte premoženja in/ali prihodkov. Če to razumemo, se lahko začnemo pogovarjat o tem, kakšne naj bi bile, in kako jih izvesti.

1. Če želiš nekomu dat večji kos, bodo drugi dobili temu primerno manj. To je treba vedet. In podsistemi neke družbe so bistveno bolj prepleteni. Če da proračun 1,6 miljarde za pokojnine, se ta del denarja spet stroši navzdol in ga okol 500 mio samo iz tega naslova prileti nazaj v proračun. Če pa država to ukine, in zniža pokojnine počez za 1/3, je z eno potezo znižala BDP za vsaj 5%, njen prihranek ni 1,6 miljarde, ampak komaj 1/3 tega (nižji prilivi DDV, trošarin + povečan strošek sociale za realni dela zmožen sektor, ki bi pocrkal zaradi nižje kupne moči upokojencev), in prepusti nekaj 100.000 ljudi bedi in mizeriji. Hmmm.. Be carefull what you wish for. Might bite you in the arse.

2. Strukturne reforme ne kažejo rezultatov čez noč. Kako smo sami sebe v koleno z Bolonjsko reformo Visokega šolstva se kaže zdaj, po 15 letih... Podobno je s ZPIZ, kjer bodo šele moje generacije uživale dobre benefite iz drugega, kapitalskega, stebra. POmembno je tudi v kakih pogojih jih izvajaš. Nemci so jih izvedli v pogojih vseevropske konjukture, kjer niso praktično nikomur nič vzeli, le malo manj hitro jim je raslo vse skupaj. V času recesije bi Angelo nemci razmontirali, če bi jim kaj težila z nižjimi prejemki in višjimi davki. Tudi Gerhard je popušil volitve.

3. Ta, Vaša, verzija struktuirnih reform bazira na mantri da je strošek dela porevisok in da zato nismo konkurenčni. Hmm, ko ti izvoz rase s 6,2% na leto, si kar solidno konkurenčen (In Super Mario še ni dal dnara na mizo).

Bom še jaz čisto po domače povedal, kje je osnovni problem vse te godlje s krediti.

Teoretičen primer: če bi imeli v nekem zaprtem sistemu populacijo 1000 ljudi in bi vsakemu dali 100000 EUR in enako velik kos zemlje in vseh ostalih dobrin, bi se začel odvijati sledeči proces:
-najprej bi se denar selil k ljudem, ki so bolj varčni, finančno pismeni itd.
-denar bi se skoncentriral pri teh ljudeh. Ti bi pokupili vso zemljo in ostale dobrine.
-da bi potrošnja še naprej laufala, potrošniki pa so revni in bogati in ne samo bogati, bogati dajo revnim posojila. Tako potrošnja laufa še nekaj let.
-V končni fazi imamo sistem, v katerem so bogati lastniki vsega in hkrati še upniki, vsi ostali pa nimajo ničesar in so še zapufani do grla.

Popolnoma jasno je, da v takšnem sistemu ne more biti neke normalne potrošnje. Bogatun ne bo kupil vsak mesec 100 pralnih strojev, avtov... Oni so kupci luksuznih dobrin.

V tem teoretičnem primeru se vidi problem današnje razporeditve svetovnega premoženja. Seveda nismo v končni fazi kjer bi imeli eni vse in drugi nič, smo pa verjetno nekje na sredi. Vsekakor pa tako daleč, da sistem več ne deluje normalno.
Dejstvo je, da bolj kot bo denar skoncentriran in samo ležal na nekih računih, slabše bo krožil in to vodi v nenehno deflacijo in recesijo. Denar bi dejansko moral priti direktno v roke najboljših potrošnikov, to je ljudi, ki sproti zapravijo vse. Tako bi se dejansko začeli reševati problemi glede gospodarske rasti in deflacije. Bogati bodo morali spoznati, da bodo morali dati revežem več. Ker če ne, bo itak padla vrednost njihovega premoženja zaradi prenizke potrošnje.

kar hočem povedati je, da večji BDP niti slučajno ni enako boljša kvaliteta življenja ...

Seveda je. Večji BDP pomeni boljšo zdravstveno oskrbo, boljše izobraževanje, boljšo infrastrukturo, boljše možnosti zaposlitve, posameznik si lahko privošči boljšo prehrano, stanovanje, avto itd. Če to ni boljša kvaliteta življenja, kaj potem je?

[jezst]
Viša se tehnološki napredek, niža se zaposlenost. Se ti ne zdi možno?

Seveda ne. Razmišljanje, da tehnološki napredek niža zaposlenost je na ravni ludistov, ki so razbijali parne stroje, saj jim odžirajo delo. Pa res? Kajti zgodovinska dejstva potrjujejo prej nasprotno.

Sploh pa sta tehnološki napredek in zaposlenost v koleraciji. Če zaposlenost skokovito pade, se ustavi tudi tehnološki napredek. Kajti, zakaj bi investirali v razvoj, če ni odjemalcev. In obratno, polna zaposlenost pospešuje tehnološki napredek, ta pa ustvarja nova delovna mesta. Simpl.

[Endimion1]
Strukturne reforme, strukturne reforme, strukturne reforme...

Lubi jezus, kdaj boste nehali trobit o tem, brez da bi v resnici vedeli, kaj to pomeni.

Ne gre za nič drugega, kot za prerazporeditev obstoječe torte premoženja in/ali prihodkov. Če to razumemo, se lahko začnemo pogovarjat o tem, kakšne naj bi bile, in kako jih izvesti.

1. Če želiš nekomu dat večji kos, bodo drugi dobili temu primerno manj. To je treba vedet. In podsistemi neke družbe so bistveno bolj prepleteni. Če da proračun 1,6 miljarde za pokojnine, se ta del denarja spet stroši navzdol in ga okol 500 mio samo iz tega naslova prileti nazaj v proračun. Če pa država to ukine, in zniža pokojnine počez za 1/3, je z eno potezo znižala BDP za vsaj 5%, njen prihranek ni 1,6 miljarde, ampak komaj 1/3 tega (nižji prilivi DDV, trošarin + povečan strošek sociale za realni dela zmožen sektor, ki bi pocrkal zaradi nižje kupne moči upokojencev), in prepusti nekaj 100.000 ljudi bedi in mizeriji. Hmmm.. Be carefull what you wish for. Might bite you in the arse.

2. Strukturne reforme ne kažejo rezultatov čez noč. Kako smo sami sebe v koleno z Bolonjsko reformo Visokega šolstva se kaže zdaj, po 15 letih... Podobno je s ZPIZ, kjer bodo šele moje generacije uživale dobre benefite iz drugega, kapitalskega, stebra. POmembno je tudi v kakih pogojih jih izvajaš. Nemci so jih izvedli v pogojih vseevropske konjukture, kjer niso praktično nikomur nič vzeli, le malo manj hitro jim je raslo vse skupaj. V času recesije bi Angelo nemci razmontirali, če bi jim kaj težila z nižjimi prejemki in višjimi davki. Tudi Gerhard je popušil volitve.

3. Ta, Vaša, verzija struktuirnih reform bazira na mantri da je strošek dela porevisok in da zato nismo konkurenčni. Hmm, ko ti izvoz rase s 6,2% na leto, si kar solidno konkurenčen (In Super Mario še ni dal dnara na mizo).

Povečanje izvoza še ne pomeni zmanjšanja brezposelnosti. Ki je pri nas visoka. Da vrhunski kadri odhajajo v tujino, je tudi znano. Tako, kot je znano, da nas pri bdp prehitevajo poljaki, čehi in slovaki.

Nihče ne pravi, da je učinek strukturnih reform hiter. Pravzaprav se za hitro ukrepanje mnogi zavzemamo zato, ker vemo, da bo proračunski primanjkljaj tudi po morebitnih reformah še lep čas naraščal.

Kar pa se tiče upokojencev, ki nabavljajo špecerijo, bi rad videl, da se jim pridruži več mladih pod 30 let. Ampak glede na to, kakšne možnosti imajo mnogi izmed njih na trgu dela, raje pozabimo na to. Po tvojem nima to strukturnimi reformami seveda nič opraviti...

[COP]
> [jezst]
> Viša se tehnološki napredek, niža se zaposlenost. Se ti ne zdi možno?

Seveda ne. Razmišljanje, da tehnološki napredek niža zaposlenost je na ravni ludistov, ki so razbijali parne stroje, saj jim odžirajo delo. Pa res? Kajti zgodovinska dejstva potrjujejo prej nasprotno.

Sploh pa sta tehnološki napredek in zaposlenost v koleraciji. Če zaposlenost skokovito pade, se ustavi tudi tehnološki napredek. Kajti, zakaj bi investirali v razvoj, če ni odjemalcev. In obratno, polna zaposlenost pospešuje tehnološki napredek, ta pa ustvarja nova delovna mesta. Simpl.

Vse zaposliti v javnem sektorju... pa imamo polno zaposlenost... AI poskrbi za ostalo.

[jutekszalec]
Bom še jaz čisto po domače povedal, kje je osnovni problem vse te godlje s krediti.

Teoretičen primer: če bi imeli v nekem zaprtem sistemu populacijo 1000 ljudi in bi vsakemu dali 100000 EUR in enako velik kos zemlje in vseh ostalih dobrin, bi se začel odvijati sledeči proces:
-najprej bi se denar selil k ljudem, ki so bolj varčni, finančno pismeni itd.
-denar bi se skoncentriral pri teh ljudeh. Ti bi pokupili vso zemljo in ostale dobrine.
-da bi potrošnja še naprej laufala, potrošniki pa so revni in bogati in ne samo bogati, bogati dajo revnim posojila. Tako potrošnja laufa še nekaj let.
-V končni fazi imamo sistem, v katerem so bogati lastniki vsega in hkrati še upniki, vsi ostali pa nimajo ničesar in so še zapufani do grla.

Popolnoma jasno je, da v takšnem sistemu ne more biti neke normalne potrošnje. Bogatun ne bo kupil vsak mesec 100 pralnih strojev, avtov... Oni so kupci luksuznih dobrin.

V tem teoretičnem primeru se vidi problem današnje razporeditve svetovnega premoženja. Seveda nismo v končni fazi kjer bi imeli eni vse in drugi nič, smo pa verjetno nekje na sredi. Vsekakor pa tako daleč, da sistem več ne deluje normalno.
Dejstvo je, da bolj kot bo denar skoncentriran in samo ležal na nekih računih, slabše bo krožil in to vodi v nenehno deflacijo in recesijo. Denar bi dejansko moral priti direktno v roke najboljših potrošnikov, to je ljudi, ki sproti zapravijo vse. Tako bi se dejansko začeli reševati problemi glede gospodarske rasti in deflacije. Bogati bodo morali spoznati, da bodo morali dati revežem več. Ker če ne, bo itak padla vrednost njihovega premoženja zaradi prenizke potrošnje.

Kaj je to, povzetek Marxovega Kapitala?