"Dolgoročni cilj vsakega župana mora biti čim hitrejše povečevanje blaginje svojih meščanov."

se samo meni zdi, da je tale furiozen začetek v bistvu v nasprotju s samim sabo?

"Le redki se takšne napovedi niso razveselili (verjetno so nejevoljni investitorji, ki utegnejo utrpeti kapitalsko izgubo), saj bi nižje cene stanovanj povečale blaginjo tako tistih, ki svojih stanovanj še nimajo in jih nameravajo kupiti, kot tudi tistih, ki jih že imajo, pa si bodo pri danih dohodkih lažje privoščili večja in bolje opremljena. "

pa ja. avtor torej še ni slišal za wealth effect?

en.wikipedia.org/wik...lth_effect

Economists believe people spend more when one of two things is true: when people actually are richer (by objective measurement, for example, a bonus or a pay raise at work, which would be an income effect), or when people perceive themselves to be "richer" (for example, the assessed value of their home increases, or a stock they own has gone up in price recently).

Menim, da ni nikakršnega protislovja. Wealth effect je prisoten predvsem za tiste ljudi, ki investirajo
zato, da bi zaslužili kapitalske dobičke in na to sem opozoril v oklepaju. Vendar večina ljudi kupuje stanovanje
zaradi uživanja storitev stanovanj. V tem smislu se stanovanja ne razlikujejo od drugih dobrin,
saj nižje cene omogočajo lažji nakup ali pa zamenjavo. Ali naj bo naš cilj povečevanje cen stanovanj, da bomo vsi
imeli enormne nominalne kapitalske dobičke, stanovanj pa ne bomo mogli kupiti? Tako je na primer na Danskem,
kjer ljudje s tem niso najbolj zadovoljni - navkljub kapitalskim dobičkom, ki jim omogočajo odhod v penzijo na kak
luksuzen otok..

ne mislim na špekulante. vsi lastniki se bolje počutijo, če je njihova nepremičnina več vredna. je v banki bolje imeti 100k ali 200k evrov? v času nepremičninske mrzlice v angliji so se ljudje med seboj pogovarjali nekaj v stilu: "a veš za koliko je šla moja bajta gor prejšnji mesec?" tudi teta se mi je pohvalila, kako se ji je splačalo vzeti kredit za stanovanje v ljubljani.

"Dolgoročni cilj vsakega župana mora biti čim hitrejše povečevanje blaginje svojih meščanov."

Če se s "čim hitrejše" misli v skladu z zmožnostmi, potem se strinjam. Če se misli pa da se uporabi za to vsa orožja množičnega uničenja (krediti, lizingi, uničevanje prvovrstne kmetijske zemlje), potem pa se že malo manj strinjam. "Dolgoročni" in "čim hitrejše" pač ne hodita z roko v roki.

Shevcenko, ja, to veselje je kratkorocno, ce trg ni likviden in ni vec kupcev (mladih druzin), ki bi si lahko privoscile nakup.

Tega pojmovanja tvoja teta in vecina ljudi (se) ne pozna. Mogoce bi res ze bil cas, da ga spozna; marsikdo se zaspekulira, posledice pa lahko prav zdaj poslusas po radiu in beres v casopisu.

Poleg tega, 100k ali 200k gotovine pomeni isto tudi v (pa recimo) Avstriji, stanovanje pa ni tako univerzalna dobrina, ze zato, ker je vlita betonska luknja v neki vukojebini in je ne mores nakazat po zici.

Shevcenko, s cim se ukvarjas, ne vem, ampak z ekonomijo verjetno ne?

dalex je napisal(a):
1 Shevcenko, ja, to veselje je kratkorocno, ce trg ni likviden in ni vec kupcev (mladih druzin), ki bi si lahko privoscile nakup.

2 Tega pojmovanja tvoja teta in vecina ljudi (se) ne pozna. Mogoce bi res ze bil cas, da ga spozna.

3 Shevcenko, s cim se ukvarjas, ne vem, ampak z ekonomijo verjetno ne?

1. Je res. Še bolj pa je kratkoročno, če povečaš število zazidljivih parcel, ki so na voljo.

2. Jaz tudi tako pravim.

3. Ukvarjam se z vsem po malem. ;)

: Zahtevajo se velike zelene površine (na primer 15 kvadratnih metrov na stanovanje, kar pri gradnji 100 stanovanj pomeni 1.500 kvadratnih metrov igralne površine za na primer 40 otrok) ...

... in stirinoznih drekojedov.

shevchenko je napisal(a):
ne mislim na špekulante. vsi lastniki se bolje počutijo, če je njihova nepremičnina več vredna. je v banki bolje imeti 100k ali 200k evrov? v času nepremičninske mrzlice v angliji so se ljudje med seboj pogovarjali nekaj v stilu: "a veš za koliko je šla moja bajta gor prejšnji mesec?" tudi teta se mi je pohvalila, kako se ji je splačalo vzeti kredit za stanovanje v ljubljani.

"Dolgoročni cilj vsakega župana mora biti čim hitrejše povečevanje blaginje svojih meščanov."

Če se s "čim hitrejše" misli v skladu z zmožnostmi, potem se strinjam. Če se misli pa da se uporabi za to vsa orožja množičnega uničenja (krediti, lizingi, uničevanje prvovrstne kmetijske zemlje), potem pa se že malo manj strinjam. "Dolgoročni" in "čim hitrejše" pač ne hodita z roko v roki.

Ja. S Ponzijevimi shemami bolj težko delaš kake dolgoročne cilje :). Se pa lepo sklada s "čim hitreje", ampak od tega profitira samo precej ozek vrh :)

Izgleda, da se bolj trudi za legallizacijo kmetijskih zemljišč v gradbene parcele za svojega sina za prihodnje.

gregor666 je napisal(a):
: Zahtevajo se velike zelene površine (na primer 15 kvadratnih metrov na stanovanje, kar pri gradnji 100 stanovanj pomeni 1.500 kvadratnih metrov igralne površine za na primer 40 otrok) ... ... in stirinoznih drekojedov.

 
Ko si dodal še drekojede, me zanima ali se zdi da je 40 otrok na 100 stanovanj realna številka ali na primer preprosta manipulacija avtorja? 
Izvedbeni plan je pač samo en dokument, ki bo na tak ali drugačen način plod nadalnjih manipulacij predvsem mestne uprave. Avtor s svojega ozkega ekonomskega stališča kritizira načrt predvsem z vidika da bi on še bolj na gosto pozidal  stanovanjke površine. A se mi zdi da zadevo premalo pozna, da bi mu lahko kar pritrdil. 
Če je verjeti strateškemu načrtu, se v demografskem pogledu se Ljubljana ne bo dosti razvijala.  Porast prebivalcev,če bo, bo v glavnem na račun tujcev. Za koga, kje in kakšna stanovanja se torej rabijo? 
Če gre verjeti obstoječemu stanju potem je v Ljubljani že sedaj ogromno stanovanj praznih in še neprodanih. Pač denacionalizacijski upravičenci, raznorazni privatizacijski politično-gospodarski profiterje, ki ne znajo ceneno pridobljenega kapitala bolj donosno oplemenititi in pa špekulanti, ki so računali na prodajo dragih stanovanj predvsem tujcem  so povzročili da so cene v Ljubljani res noro pretirane, kot so tudi pričakovanja gradbincev. 
Se mi zdi da se avtor tudi ni poglobil toliko v možne manipulacije ki so celo predstavljene v tolmačenju izvedbenega načrta, kjer sta kot lep primer možne manipulacije v zvezi s Faktorjem izrabe gradbene parcele FI navedena primera Bežigrajske BS in pa v Brdu kjer gradijo vrstne in individualne hiše. Ne glede na število najvišjih stolpnic za Bežigradom   je FI na Brdu precej višji. To pa zato ke tam v parcelo štejelo tudi male bloke, neuporaben prostor med bloki zelenice in parkirne prostore. Parkirne prostore pa se ve, da je po sumljivih poteh kupil, nek špekulant in bi sedaj, seveda z blagoslovom mestne uprave gradil garaže za trg. V okviru dane parcle bo torej velik del služil za čisto druge namene. Torej ali je dejansko velikost parcele merodajna za tak faktor. 
Podobno se da manipulirati tudi s površino zelenic na stanovanje. Kot ekonomistu bi mu moralo biti jasno da stanovanje ni nobena mera. Mera bi bila lahko kvadratni meter. Prepričan sem da se bo hitro nasel investitor, ki bo zato da bo zadovoljil organe nadevel da gradi na v 10 nadstropni stolpnici 10 luksuznih stanovanja. Ko bo stolpnica skoraj gotova pa ugotoviš da se velika stanovanja ne bodo mogla prodati in jih narediš 40. V isti stavbi je torej osnova enkrat 10 enkrat pa 40. 
Avtor žal poudarja samo vidik stanovanjske gradnje, kar pa je pri načrtovanja mesta, sploh pa glavnega mesta države, mnogo preozko gledaje. Imamo deficit v infrastruktiri, vrtcih, raznih domovih, izoraževlanih institutciajah,ipd.   
Strinjam se glede mešanih stavb da bo stanovanj tam premalo. Žal ne vem ali bomo kje lahko zgradili take velikane ki so v bistvu lokalen čertni center. Morda v BTC-ju.  Relanost takih ambicij se pri nas odraža v soseskah kjer je praktično večina lokalov v pritličjih, po več kot 20 let praznih, z izjemo Kavabarov in Bifejev.
Tudi se strinjam da bi določene primere če gre za kompleksnejše gradnje lahko obravnavali izven predpisanih standardov, a to da se kar počez ne strinjati z danimi predpisanimi pogoji, je pa zopet prehuda.  
In ker se je, se in se tudi v bodoče bo, z zemljišči manipuliralo vabim avtorja članka da se seznani s primerom predvidene gradnje 18. nadstropnih stolpnic v Dravljah, kjer je zaenkrat še po starem Prostorko izvedbenem načrtu predvidena gradnja šole, igrišč (za šolo in stanovalce) in pa zelenica. Tega primera sicer v novem izvedbenem načrtu ne bo našel, ker ga domnevno mestna uprava, želi potihoma s spremembo odloka, spraviti skozi na hitro še po stari zakonodaji. Se mi zdi da bo razgrnitev 27.maja. Menim da bo ta zgodba tudi za akademske kroge zelo poučna.  
             
 

jacktop je napisal(a):


Ko si dodal še drekojede, me zanima ali se zdi da je 40 otrok na 100 stanovanj realna številka ali na primer preprosta manipulacija avtorja?

v sloveniji je 14% prebivalstva mlajsih od 15 let.

ce v 100 stanovanjih zivi 285 ljudi (povprecno 2,85 na stanovanje), je ocena pravilna.

tudi ce ne bi bila pravilna, pa bi obstajala se kaksna druga razlaga kot "preprosta manipulacija".

gregor666 je napisal(a):


v sloveniji je 14% prebivalstva mlajsih od 15 let.

ce v 100 stanovanjih zivi 285 ljudi (povprecno 2,85 na stanovanje), je ocena pravilna.

tudi ce ne bi bila pravilna, pa bi obstajala se kaksna druga razlaga kot "preprosta manipulacija".

 
Sicer ne vem po kakšni logiki si postavil mejo 15 let. Ali po tej starosti otroci oz mladoletniki ne smejo več hoditi po zelenicah in igrato košarko ali pa fuzbal na dvoriščnem igrišču. Lahko se samo zapijajo v kakšnih Bifejih? 
Se mi tudi zdi ga se otroci pri 15 letih v povprečju ne osamosvojijo, ampak prej po 20 letih.
Po moje je ocena zelo manipulatuvna in niti slučajne ne točna, tako kot da je mera stanovanje ne pa meter na kvadrat.

jacktop je napisal(a):


Sicer ne vem po kakšni logiki si postavil mejo 15 let.

tak podatek sem pac nasel.

sicer pa sploh ne vem, kaj hoces.

gregor666 je napisal(a):

tak podatek sem pac nasel.

sicer pa sploh ne vem, kaj hoces.

 
     Nič nočem samo želim da bi se avtor držal načela "Le čevje sodi naj Kopitar".  To kar je napisal je navadno 
     klobasanje brez argumentirane osnove.