Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Slovenija slabo izkorišča potencial starejše delovne sile
Strani: 1
sporočil: 90
Wow, za nas neverjetne številke glede delavne aktivnosti po 65 letu
v Ameriki. Na žalost gre tudi pri nas vse v to smer glede na
letošnje javne pokojnine in vedno nove dajatve, primerjava z Eu pa
pokaže samo eno, da smo glede višin pokojnin bili daleč pred
drugimi Eu državami.
sporočil: 2
čas vnosa: 18.11.13 10:39
Če bi objavili lestvico posebej za moške in ženske sem prepričan,da
bi bili moški neklje v zlati sredini,ženske pa še bolj odzadi,toda
v tej državi se stvari,ki za ženske prikazujejo dejansko stanje NE
sme objavljat,po tej isti logiki se tudi potvarja dejanska
brezposelnost,saj je v slo 10000+ več brezposelnih moških,izračune
delajo pa glede na delovno aktivne,teh pa je seveda bistveno manj
žensk,ker hodjo tri leta prej v penzijo pa še sedem let dlje živijo
in vlečejo penzjon deset+ let več kot moški,javno pa se objavlja da
je ženska samo 5 let dlje v penziji in se grobo zavaja javnost in
resnica,pa lep dan vsem skupaj.
sporočil: 6.303
Država, ki računa v veliki meri že na iztrošene in v veliki meri na
funkcionalno nepismene in povrh še s socialističnimi vrednotami in
nazori je obsojena na propad. Kot vse izgleda pa bo to očitno nova
stvarnost, ki nas čaka, posebno v Sloveniji kjer bodo družbo delali
brezposelni in nekaj tistih mlajših in sposobnejših, ki jim ne bo
uspelo najti službe v tujini. Sicer pa kaj bodo delali starejši, ko
še za mlade ni dovolj dela?
sporočil: 1.286
čas vnosa: 19.11.13 10:19
glavni razlog leži v dejstvu, da sindikati nočejo pristati na
odpravo dodatka na delovno dobo, ki starejšega delavca bistveno
podraži v primerjavi z mlajšim. Te dodatke plačujejo v javnem
sektorju, zasebni sektor pa ni neumen, da bi jih plačeval zato se
otepa delavcev nad 40 let. Problem seveda je, da tega nikoli ne
bodo odpravili, saj bi potem javni sektor še bolj izstopal kot
raspašoj.
sporočil: 933
dodatek na delovno dobo izgubi ves pomen pri minimalni plači.po
pogodbi imaš 510 ojrov bruto plače, dodatek na nočno delo in
dodatek na nedeljsko delo.če imaš še dodatek za delovno dobo
dosežeš 783 ojrov bruto torej neto okoli 595 ojrov, če pa nimaš
"velikega" dodatka na delovno dobo, ti je pa delodajalec "dolžan"
primakniti do vsote 783bruto oziroma 595 neto. pri višjih plačah je
pa stvar povsem drugačna,, se motim??
sporočil: 3.275
čas vnosa: 19.11.13 13:26
[faikk]Pejt mal u fabrko (koliko jih je pač še ostalo) al pa kakemu od "ubogih" privatnikov (časte izjeme izvzete!) garbat za nekaj sto evrov petke in svetke, pa bomo videli, zakaj, kdaj in kolikokrat boš ti razišljal o penzionu ;)
Zelo zgovorno.
Za kakršenkoli rezultat bomo morali najprej spremeniti kar nekaj malega v naših glavah, npr.:
- da se pri nas človeka že takoj ko prestopi prag 40 ne uvršča med staro iztrošeno blago
- da ljudje pri 40 ne razmišljajo samo še o tem koliko let jim je ostalo do penziona
- da delo ni zgolj obvezna tlaka, ki jo moram poraviti do penziona
in tako naprej...
sporočil: 3.984
[kirman69]Tako, ja. Meni gredo blazno na živce tudi pametnjakoviči, ki nam nekaj solijo pamet o prekvalifikacijah in izobraževanju. Jaz pravim, enkrat za tekočim trakom - vse življenje za tekočim trakom!
> [faikk]
> Zelo zgovorno.
>
> Za kakršenkoli rezultat bomo morali najprej spremeniti kar nekaj malega v naših glavah, npr.:
>
> - da se pri nas človeka že takoj ko prestopi prag 40 ne uvršča med staro iztrošeno blago
>
> - da ljudje pri 40 ne razmišljajo samo še o tem koliko let jim je ostalo do penziona
>
> - da delo ni zgolj obvezna tlaka, ki jo moram poraviti do penziona
>
> in tako naprej...
Pejt mal u fabrko (koliko jih je pač še ostalo) al pa kakemu od "ubogih" privatnikov (časte izjeme izvzete!) garbat za nekaj sto evrov petke in svetke, pa bomo videli, zakaj, kdaj in kolikokrat boš ti razišljal o penzionu ;)
Življenje je preprosto prekratko, da bi na vsake 50 let kar nekaj menjal poklic ali celo prosti čas (in bolniške, če pokvarjeni kapitalistični direktor ni preveč nabrit), kjer se še edino da kaj zaslužiti, zapravljal za nekakšna pridobivanja znanj ali kvalifikacij. Tistih v klimatiziranih pisarnah na usnjenih foteljih je še preveč.
Vsi smo soodgovorni za družbeni produkt dela, zato naj se ta tudi pravično in čim bolj enakopravno razdeli med vse! Zato pa imamo državo, da to uredi. Nič me ne moti, če ima direktor 5% ali 6% višjo plačo od mene, vendar mora za to tudi opraviti svoje naloge in odgovornosti in se, kar je zelo zaželjeno, čim pogosteje pridružiti nam v proizvodnji.
sporočil: 1
čas vnosa: 03.12.13 18:44
Škoda, ker vem, da so nekateri pri teh letih še vedno zelo aktivni
in bi z veseljem kaj podelali (pa so nekateri v penzionu že od 40.
leta). Je pa problem današnjega časa najbrž tudi v tem, da je
delavca v določenih panogah "povozil čas" in najbrž delodajalec
noče izgubljati časa s tem, da bi ga učil. Sem slišala že za
primere, ko potem takega delavca kar prestrukturirajo na nižje
delovno mesto. Bi morali res nekako uzakoniti, da bi bil starejši
delavec za zaposlitev cenejši. Se mi pa zdi, da ni problem samo
zakonski, ampak tudi družbeni. Dvomim, da bi v določenih podjetjih,
kjer je čas denar, radi sprejeli starejšega delavca in mu potem
namenili več ur za uvajanje in trening. Se mi zdi, da dandanes
iščejo samo še takšne delavce, ki bi kar "padli" v delo, bi vse
znali in jih še uvajat pri temu ne bi bilo treba.
sporočil: 8
Stara sem 55 let. Teden dni po 50. rojstnem dnevu sem izgubila
službo, delala sem seveda v gospodarstvu. Kljub močni življenjski
energiji, vidnim priznanjem iz preteklega dela in veliki želji po
delu, je iskanje službe za moj letnik, posebno za ženske,
znanstvena fantastika. Ne rečem, da nisem dobila službe: 1 mesec v
trgovskem centru kot zadnji "zamorc", nekaj mesecev v telefonskem
studiu, kjer imajo sistem koncentracijskega taborišča. Vse seveda
za določen čas, ker imajo kot "dobri zaposlovalci" tudi zelo veliko
fluktuacijo, saj stalno menjajo kader, da se izognejo kakršnimkoli
obveznostim. Vendar kljub težkim delovnim pogojem in kljub temu, da
je tako delo veliko pod nivojem znanja in zmožnosti, stisneš zobe
in delaš. Delaš za preživetje, nikakor pa ne z veseljem. Vsi te
gledajo kot potencialnega invalida in nekako manj vredno delovno
silo, ker si pred tem odgaral že svojih 30 let. Namesto tega bi
vsak tak delavec kolektiv lahko obogatil z izkušnjami in modrostjo,
ki jo taka oseba nedvomno ima. Danes ne dobiš niti spoštovanja. In
potem pogodba spet poteče, poteče tudi nadomestilo na zavodu, kjer
si prisiljen zviševati statistiko. In končno! Dobim službo, ki je
sicer še vedno na nižji stopnji zahtevnosti, vendar je v primerjavi
s prejšnjima dvema v vseh pogledih boljša. In glej ga zlomka - čez
slabo leto ukinejo oddelek in vsi zaposleni pristanemo na Zavodu za
zaposlovanje. Kot da se prekletstva zavoda, ko si enkrat tam,
nikoli več ne moreš rešiti. Spet sem kakšno leto starejša, kriza se
poglablja, služb ni niti za mlajše, za "starejše" pa sploh ne. Mi
smo pozabljeni in odpisani, v tej družbi popolnoma odveč. Nihče nas
ne potrebuje, smatrajo nas za parazite. Napisala sem preko 1000
prošenj in v dobrem letu sem bila povabljena celo na dva razgovora
za službo. Ti razgovori so bili narejeni po sistemu "tekočega
traku", saj nas je bilo povabljenih okrog 100. Seveda v takem
sistemu nimaš nobenih možnosti. Kako preživeti? Marsikomu zmanjka
volje do življenja, čemur se tudi ni čuditi. Zadnja postaja je
Center za socialno delo, kjer milostno in ponižno zaprosiš za
denarno socialno pomoč in si nakoplješ na glavo Demoklejev meč
vpisa zastavne pravice na stanovanjce, ki si si ga z velikim
odrekanjem kupil in še danes odplačuješ kredit. To je druga nočna
mora, kako vsak mesec plačati kredit, še kakšno položnico in morda
tudi kaj pojesti. To je stvarnost starejših oziroma oseb srednjih
let, ki smo, ne po lastni krivdi, ostali brez zaposlitve.
Kaj pa pokojnina? Ne, ker manjka še nekaj let, po novem ZPIZ-2 pa še nekaj več. Ali v takih razmerah sploh dočakaš pokojnino, če pa jo, si že popolna, od vseh stresov načeta razvalina.
Če pa to nočeš postati, se podaš še na morda zadnjo avanturo (kar to početje v naši državi nedvomno je) in odpreš s.p. Ne bom opisovala vseh fizičnih, psihičnih in finančnih naporov, da prideš do tega, da firmico končno odpreš in željno čakaš na prve stranke. In nepopisno veselje, ko jih dobiš in ko jih pride še več. Delaš res z veseljem. Še lepše je, ko vidiš, da so zadovoljne in da se tudi vračajo. Do tukaj vse lepo in na penzijo sploh ne pomisliš, saj je nekaj najlepšega in izpolnjujojčega, če delaš nekaj, kar te veseli in si tudi sam svoj gospodar. Vendar - konec meseca je potrebno sešteti, odšteti in izračunati, kaj vse je najprej treba plačati - prispevke, davke, stroške... In na koncu zopet gledaš ali je kaj ostalo tudi za v lonec...
Malo bolj sem se razpisala, ker sem želela prikazati, da je krivično ljudi ocenjevati samo po letih in jih zaradi let gledati skozi prizmo parazitov, hipohondrov in lenuhov. Namesto kategoriziranja ljudi po letih bi morali stremeti k povezovanju in medgeneracijskem sodelovanju, saj le tako lahko skupaj napredujemo in bogatimo drug drugega. Vsi mi, "starejši", smo tudi vaše mame, žene, sestre, ki smo in še vedno, prispevamo tudi k vašemu lepšemu jutri, za katerega močno upamo, da kmalu zasije z vsem žarom.
Kaj pa pokojnina? Ne, ker manjka še nekaj let, po novem ZPIZ-2 pa še nekaj več. Ali v takih razmerah sploh dočakaš pokojnino, če pa jo, si že popolna, od vseh stresov načeta razvalina.
Če pa to nočeš postati, se podaš še na morda zadnjo avanturo (kar to početje v naši državi nedvomno je) in odpreš s.p. Ne bom opisovala vseh fizičnih, psihičnih in finančnih naporov, da prideš do tega, da firmico končno odpreš in željno čakaš na prve stranke. In nepopisno veselje, ko jih dobiš in ko jih pride še več. Delaš res z veseljem. Še lepše je, ko vidiš, da so zadovoljne in da se tudi vračajo. Do tukaj vse lepo in na penzijo sploh ne pomisliš, saj je nekaj najlepšega in izpolnjujojčega, če delaš nekaj, kar te veseli in si tudi sam svoj gospodar. Vendar - konec meseca je potrebno sešteti, odšteti in izračunati, kaj vse je najprej treba plačati - prispevke, davke, stroške... In na koncu zopet gledaš ali je kaj ostalo tudi za v lonec...
Malo bolj sem se razpisala, ker sem želela prikazati, da je krivično ljudi ocenjevati samo po letih in jih zaradi let gledati skozi prizmo parazitov, hipohondrov in lenuhov. Namesto kategoriziranja ljudi po letih bi morali stremeti k povezovanju in medgeneracijskem sodelovanju, saj le tako lahko skupaj napredujemo in bogatimo drug drugega. Vsi mi, "starejši", smo tudi vaše mame, žene, sestre, ki smo in še vedno, prispevamo tudi k vašemu lepšemu jutri, za katerega močno upamo, da kmalu zasije z vsem žarom.
Strani: 1