V članku kar mrgoli nekih korelacij in kvazi dokazov o marsičem.

Odločanje za rojstvo je zakomplicirana reč in nikakor ni funkcija ene same spremenljivke, zato je potrebno pri iskanju korelacije med funkcijo in posameznimi spremenljivkami (izobrazba matere, socialni položaj matere) zagotoviti, da so ostale spremenljivke fiksirane. Drugače se lahko dokaže čisto vse, kar si želimo. In to je JPD delal skozi ves članek.

Ja, splav je hudo konfliktna reč. Ponavadi se spustimo na tri nivoje:

1.) Ideološko-moralnega: ali je tisto v trbuhu matere nosečnice človek-otrok ali ne. Če ni, kaj potem je? Organ ni, ker ima svoj DNK, svojo krvno skupino, svoje možgane,... tumor ni, drekec pa tudi ne.

2.) Ekonomskega: kao racijonalen pogled. Problem postane, ker če gledamo na problem brez nekih ideološko-moralnih okvirjev, pristanemo na totalnem klanju prizadetih, onemoglih, slepih, zasvojenih, ... skratka vseh, ki v državno blagajno prispevajo manj, kot iz nje dobijo. Zelo hitro končamo pri nacistih in komunističnih diktatorjih.

3) Pravni: Odveč je verjetno govoriti, da pravo zgolj zapisuje ideološko-moralna prepričanja, ki so bolj ali manj soglasno oz. demokratično sprejeta. Kot primer: Konvencija ZN o otrokovih pravicah pravi:

upoštevajoč določbe Deklaracije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina 20. novembra 1959, da “otrok zaradi telesne in duševne nezrelosti potrebuje posebno varstvo in skrb, vštevši ustrezno pravno varstvo, tako pred rojstvom, kot tudi po njem”

Splava torej v nobenem pogledu ne moremo obravnavati izven ideološko-moralnih okvirjev, ki pa so lahko za različne ljudi različni. Tako, da nikakor ne razumem tistih, ki zagovarjajo mnenje, da je potrebno iz takih vprašanj odstraniti ideologije (tudi ateizem, materializem, ... so ideologije), religije, verske skupnosti, združenja za xy pravice.