Rešitev je v mojem amandmaju zakonu o striženju.


Pojasnilo: Možno je, da bo ESM ekperiment nad slovenskim bančništvom prinsel izredne visko zahteve po dokapitalizacijah, ob hkratnem striženju. Nato pa v naslednjh letih "nezaslužene dobičke dokapitalizatorjev"
Npr. banka ala NLB ima lahko prvo leto, ko ni več potrebe po oblikovanju slabitev in rezervacij tudi več kot 300 mio. dobička, kar pomeni donosnoti za vplačnike novega kapitala 20 ali 30 odstotkov in hkrati ostrižene lastnike obveznic.
ZAto predlagam amandma k zakonu v naslendji vsebini:

Prve štiri leta po izvedbi "striženja" obveznic se nameni za poplačilo upnikov iz teh obveznic:
1. leto 50% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
2. leto 40% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
3. leto 30% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
4. leto 20% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
Obveznice se poplačajo zgolj do nominale vrednosti (brez obresti). Poplačevanje upnikov obveznic se ustavi po štirih letih ali prej, če zbrana sredstva že v krajšem času omogočajo nominalno poplačilo upnikov.

Pojasnilo razmerij:
V normalnem stanju slovenskega denarnega sistema se ustvarja v 10 letnem povprečju vsako leto okoli 800 mio. bruto dobička pred rezervacijami. Ker predstavljajo banke, ki bodo strigle približno polovico trga, lahko ocenjujemo, da bodo ustvarile tudi polovico bruto dobička. Na ta način bi se v sklad za poplačilo sriženih nateklo
1. leto 200 mio.
2. leto 160 mio
3. leto 120 mio.
4. leto 20 mio.

Edino na ta način se lahko država Slovenija zaščiti pred morebitnimi šekulacijami in esperimentiranjem ESM.
ZATO POSLANCI PROSIM PAMET V GLAVO.