Sogovorniki nimajo imen?

Vsi imetniki so prav zaradi tveganja, ki ga pomenijo subordinirani instrumenti, leta dobivali visoke obresti in pri tem niso nič tarnali ... Kaj so vendar razmišljali in ali so razmišljali, se sprašujejo nekateri sogovorniki.

Sicer bo za končni razplet, ki se bo očitno dogajal na sodiščih, pretežno irelevantno, kaj menijo takšni sogovorniki, zato prav veliko besed ne kaže izgubljati, na kratko pa vseeno, ti sogovorniki govorijo precej na pamet in z nekaj avtohtone privoščljivosti.

Sem pred dvema tednoma že ilustriral s konkretnimi številkami, pa bom pač še enkrat, na kratko, na primeru Factor banke (zgolj zato, ker je pokrivala celotno paleto podrejenih instrumentov, je pa drugod podobno).

FB23, pogojno pretvorljive obveznice brez ročnosti, izdane 2012, prospekt dovoljuje pretvorbo v delnice (odpisa ne) v času rednega poslovanja: OM 9.75% letno

FB16, hibridne obveznice temeljnega kapitala brez ročnosti, izdane 2006, prospekt dovoljuje neizplačilo kuponov v letih izgube: OM 5.75% letno

FB09, nehibridne obveznice dodatnega kapitala z 10-letno ročnostjo, izdane 2004, prospekt dovoljuje pokrivanje izgube le v likvidaciji ali stečaju: OM 4.80% letno

(pri kar nekaj obveznicah različnih ravni podrejenosti (BCE11, PRB9, luksemburški hibridi Abanke, NKBM in NLB) je OM vezana na EURIBOR in zadnji dve leti znaša manj kot 4% letno)

depozit pri FB leta 2012: OM 5.00% letno

depozit pri NLB leta 2009: OM 5.25% letno

Rešitev je v mojem amandmaju zakonu o striženju.


Pojasnilo: Možno je, da bo ESM ekperiment nad slovenskim bančništvom prinsel izredne visko zahteve po dokapitalizacijah, ob hkratnem striženju. Nato pa v naslednjh letih "nezaslužene dobičke dokapitalizatorjev"
Npr. banka ala NLB ima lahko prvo leto, ko ni več potrebe po oblikovanju slabitev in rezervacij tudi več kot 300 mio. dobička, kar pomeni donosnoti za vplačnike novega kapitala 20 ali 30 odstotkov in hkrati ostrižene lastnike obveznic.
ZAto predlagam amandma k zakonu v naslendji vsebini:

Prve štiri leta po izvedbi "striženja" obveznic se nameni za poplačilo upnikov iz teh obveznic:
1. leto 50% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
2. leto 40% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
3. leto 30% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
4. leto 20% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
Obveznice se poplačajo zgolj do nominale vrednosti (brez obresti). Poplačevanje upnikov obveznic se ustavi po štirih letih ali prej, če zbrana sredstva že v krajšem času omogočajo nominalno poplačilo upnikov.

Pojasnilo razmerij:
V normalnem stanju slovenskega denarnega sistema se ustvarja v 10 letnem povprečju vsako leto okoli 800 mio. bruto dobička pred rezervacijami. Ker predstavljajo banke, ki bodo strigle približno polovico trga, lahko ocenjujemo, da bodo ustvarile tudi polovico bruto dobička. Na ta način bi se v sklad za poplačilo sriženih nateklo
1. leto 200 mio.
2. leto 160 mio
3. leto 120 mio.
4. leto 20 mio.

Edino na ta način se lahko država Slovenija zaščiti pred morebitnimi šekulacijami in esperimentiranjem ESM.
ZATO POSLANCI PROSIM PAMET V GLAVO.

[brane]
ZATO POSLANCI PROSIM PAMET V GLAVO.

--se vedno odbije :)