Butasto stališče Majde Širca. Jaz se sicer strinjam s tem, da je kultura pomembna za državo. Sodobna plesna umetnost je, pa če se s tem strinjamo ali ne, del te kulture. Ampak prav tako kot se je mnogo podjetij moralo odločiti za prekinitev projektov, ker niso mogli dobiti financiranja, kakor so podjetja propadla zaradi višje cene denarja, plačilne nediscipline, padca števila naročil,... kakor prenekateri nadebudni arhitekt, gradbenik, inženir strojništva,... ne bo prišel do svoje velike priložnosti, tako tudi kulturniki ne morejo pričakovati, da jih bo recesija preprosto obšla.

Me pa res zanima, kaj ga. Širca misli s tem, koliko časa bodo kulturniki dopuščali, da se jih ubija na obroke. Stavka kulturnih delavcev nima niti približno takega efekta kot npr. stavka železničarjev, avtobusarjev,...

"Vemo, da se je ples v slovenskem prostoru razvil v močno, aktivno in zelo prepoznavno dejavnost. Zelo mi je žal"

Kaj ti bo ža, baba trapasta. Če ste se tako razvili, ne bo blema najti kakšnega hudega sponzorja, da vsa bo plačal.
Aja. Je kriza inu recesija v rdečuharskih vrstah, kateri so dosedaj plačevali take "umetniške" podvige?
Jebat ga, tak je lajf.
Vsega lepega je enkrat konec. Na srečo večine.

In kje je problem g. Širca
Madona vzeli so mi 660.000 evrov državnega nepovratnega denarja, nisem pa nora da bi svojega dala.
p.p. Na tak način je Pahor zadolžil Slovenijo za 7 miljard, ker je talal levo pa tudi desno, samo da bi imel MIR !!!

[murje]
PLESNA KULTURA

Žalostno je da ples še vedno ni dobil mesto, ki ga ima v drugih razvitih državah in v skladu z njegovim poslanstvom, ki ga s tem prinaša in uresničuje v družbi.
Letos smo bili s strani Akademije za ples, povabljeni v Brežice na njihovo lastno produkcijo "Letališče", kjer so gostovali pri tamkajšnjem plesnem društvu Imani in doživeli izjemno lepo sprejem. Ob zahvali tamkajšnjega društva, da se je Akademija odzvala njihovi prošnji in so prišli tako daleč pripraviti plesno predstavo, se je marsikomu utrnila solza, saj so njihovi študentke in študentje pripravili izjemno predstavo. Izžarevanje energije, skladnost teles in gibanja ob izvrstnem glasbenem ter filmskem gradivu, bi kot produkt lahko uvrstili ob bok marsikateri drugi Akademiji po svetu.
Kljub dejstvu, da so v letošnjem letu na Akademiji za ples, ki ima status zasebne šole, uspešno diplomirali prvi diplomanti, se družbena klima do njih ni bistveno spremenila. Glede financiranja te ustanove je še naprej na seznamih ministrstva za šolstvo in šport, vendar za njihove dejavnosti, žal, zmanjka denarja...
www.danceacademy.si

PRVI DIPLOMANTI

Tako je osem kandidatov do 30.9.2011 oddalo diplomske naloge za zagovor. Naloge bodočih diplomantov so zajemala različna področja od procesa ustvarjanja do prvih učbenikov in skript s plesno pedagoškega in glasbenega področja. Nastala so dela: Priročnik za Osnove glasbene teorije za plesalce 1, avtorja Ivana Mijačevića, Priročnik za osnove mehanike in tehnike v standardnih plesih, avtorice Nataše Ambrož, Pedagoški in praktični pristopi pri plesu za otroke, avtorice Metke Mesesnel Bizilj, Čas in prostor v sodobni plesni predstavi in video plesu, avtorice Nataše Tovirac, Promocija plesa v slovenskih medijih, avtorice Barbare Drnač, Sodelovanje med koreografom sodobnega plesa in skladateljem ter vloga koreografa sodobnega plesa kot skladatelja v nastajanju koreografije in njene glasbene podlage, avtorja Marka Urbaneka, Razumevanje odnosa med sodobnim plesom, performansom in kostumografijo v procesu nastajanja koreografije, avtorja Igorja Sviderskega, poleg tega pa je nastala še raziskovalna naloga diplomsko delo Blaža Bertonclja z naslovom Pilotska raziskava plesno gibalnih in socialnih vidikov aplikacije argentinskega tanga v populaciji gluhih.

* Blaž Bertoncelj
* Ivan Mijačević
* Nataša Ambrož
* Metka Mesesnel Bizilj
* Nataša Tovirac
* Barbara Drnač
* Marko Urbanek
* Igor Sviderski

ZVEZA GLUHIH IN NAGLUŠNIH

Ob tej priložnosti je bil objavljen tudi prispevek raziskave in intervju z avtorjem dela ter zastopnico Akademije za ples, Barbaro Močan za Zvezo gluhih in naglušnih, prispevek pa si lahko ogledate tudi na www.zveza-gns.si, Gluhi plešejo tango.

GLUHI PLEŠEJO TANGO

Da gluhi ne morejo plesati, ker ne slišijo glasbe, je zgolj predsodek. Gluhi udeleženci tečaja argentinskega tanga, ki ga je organiziral Studio BA Tango v sodelovanju z Akademijo za ples, so dokazali, da občutijo glasbo in da lahko zelo dobro plešejo. Plesni učitelj Blaž Bertoncelj pravi, da je tango zelo podoben znakovni govorici in da so gluhi pari morda celo v prednosti pred slišečimi, ker so navajeni komunicirati s telesom. Namen tečaja je med drugim razviti metodo učenja plesa argentinskega tanga za gluhe kot skupino s posebnimi potrebami. Spletna TV se je udeležila plesne vaje in bila nad gluhimi tangeri navdušena!
www.zveza-gns.si/slo...sejo-tango
www.danceacademy.si/

No, potem ni problem, če jim je bilo tako všeč. Naslednjič bodo plačali polno ceno za ples, pa se jim bodo lahko utrnila še kakšna solza. Gluhim pa tudi nihče ne prepoveduje, da bodo še naprej plesali tango.
Vidiš ti kakšen problem, če je takšno navdušenje nad vašim delom? Ni vraga, da se ne boste mogli prodat na trgu ob tako inovativni metodi in ob takšnem navdušenju.
Še en majhen namig. Morda bi bilo dobro tudi slušečim dat čepke v ušesa in probat poučevat tango ob vibracijah. Ni vraga, da se ne bi kdo tudi med slušečimi našel, da bi probal ta inovativni pristop.

A ja? A septembra gredo ljudje na ulice? In kaj bodo zahtevali? In kaj bodo dosegli? Kaj je ulica do sedaj že dosegla?

[Jezst1]
plosk plosk plosk... Kar tako naprej. Pa prosim ne pozabite na ŠTUDIJSKI CENTER ZA NARODNO SPRAVO!

Z ukinitvijo Študijskega centra bomo stricem gotovo naredili veliko veselja, saj jih kot praktično edina institucija opominja na zločine, ki jih je med nami naredila boljševiška ideologija.

[Karla1]
Ta baba je grda. Kdo pleše z njo?

Denar je sveta vladar in plesa tudi.

Sodobna plesna umetnost???? Kaj zapopade pod ta opis? Morebitno zvijanje in skakenj po odru. OK. Tudi če. Zakaj pa taka "umetnost" potrebuje INSTITUCIONALNO SKRBSTVO?
WTF? Kaj qrc to skrbstvo opravi za 700.000€ letno?

[Neuvrscen]
Med njene "dosežke" lahko dodamo tudi to, da jo je Ropova vlada delegirala v neki programski ali ne vem več točno kakšen svet Kinoteke. Namesto, da bi lepo kimala in vlekla plačo, je hotela sicer nujno prenovo Kinoteke poveriti arhitekturnemu biroju njenega moža. Kako očitno je zadeva smrdela, pove dovolj že to, da niti Kos (takratni predsednik KPK) zadeve ni mogel pomesti pred preprogo.

Mmg., ko jo je kasneje Pahor nastavil za kulturno ministrico, je isti Kos doživel amnezijo in Pahorja "pozabil" spomniti, da morda ne bi bilo najbolj higienično, sploh, ker je Pahor zmagal na obtožbah Janševe korupcije (zadeva Patria), v vladi imeti oseb, ki imajo pri njem korupcijski track record.

Za posvečene riti ni vsaka korupcija koruptivna oziroma ni vsaka svinjarija kazniva. Če jahtarji, jedci rakcev in pivci šampanjcev ali mercedesarji tako rečejo.

[AndrejPP]
A ja? A septembra gredo ljudje na ulice? In kaj bodo zahtevali? In kaj bodo dosegli? Kaj je ulica do sedaj že dosegla?

Kaj je ulica dosegla? Veliko.

Že veliko držav je spravila na rob propada ali v propad. To je ulica.

Seveda ljudje s slabšimi intelektualnimi sposobnostmi vedno pričakujejo neko odrešitev čez noč ali mesijo, saj dogajanja v družbi niti ne razumejo. Pri nas je opazno, da bi se tako imenovana ulica proti problemom, ki nam jih je nakopal dolgoletni socializem, borila s še večjo mero socializma.

Mongoloides Par Excellance.

[sloj]
Skrajni čas! Naj "pleše" za svoj denar, če lahko.

Če gre plesat za svoj denar, bo posnemala tetraplegika. Ker zna migati samo na našem denarju.

[Endimion]
In... dajva obrnit zgodbo... država naj financira "Bitka na Medvedjeku" pa naj SV postavi stojnice pred kino dvorane... me zanima koliko bo izplena...

Slabo primerjavo si izbral. Tam so oboji tekli sem ter tja, razplet pa je bil bolj stvar (naše) sreče kot planiranja.

Saj je bilo tudi nekaj spopadov, ki bi bolj "potegnili". Npr. tisti z razmerjem 1 (TO) : 65 (spec.JA), ko so bili močnejši tudi hitrejši - preživeli JA-jevci so jo pobrisali, kolikor hitro je šlo.

I feel like dancing... www.youtube.com/watc...LMCi8oHkHw

[Kimsky]
> [martinrutar]
> Ajde, Center so ukinili, kaj je pa z zaposlenimi?? So jih samo malo okrog prerazporedili? Na tak način lahko ukinejo vse centre in agencije, pa niso še nič naredili....

Ko je Majdka to novo korito k hiši prinesla, da se malčk napolni, je bilo rečeno, da naj bi imelo enega zaposlenega. Kaj bi ta sorodnik-znanec-prijatelj delal za 660 jurjev, pa prepuščam tvoji domišljiji.

... s tem, da je treba upoštevati, da smo konec avgusta, in 660K€ se prišpara še letos! Koliko je ta center letos že zapravil? Če vzamemo abakus v roke in uporabimo JPD matematiko(uspešno aplicirano za izračun škode izjave "SLO zna zaprosit za EU pomoč") pridemo do spoznanja, da je ta center letos že zapravil 1.320.000,00€...

;)

lpA

Da se znebiš parazitov ni varčevanje.Je normalen ukrep vsakega gospodarja pri odstranjevanju škode.
Ta babnica bi se ,preden prične gobezdati,lahko pozanimala kako se taki centri financirajo v državah brez rdeče podlage v kulturi.

Bi se dalo videti seznam vseh takih kot je ta CSPU, ki so prisesani na davkoplačevalske državne vime in jim je le koliko bodo izmolzli iz državnega proračuna ki je že tako tako rešetast.

BOBU BOB
Majda Širca: "Varčevanje je zgolj izgovor, da se znebiš nečesa, česar ne želiš, ne ljubiš in ne ceniš. Varčevanje se dobro sliši, najbrž so vsi navdušeni ob dejstvu, da se kastrira umetniško dejavnost."
Petek, 24. avgust 2012
web.vecer.com/portal...2405818844

[bobek13]
> [Kimsky]
> > [martinrutar]
> > Ajde, Center so ukinili, kaj je pa z zaposlenimi?? So jih samo malo okrog prerazporedili? Na tak način lahko ukinejo vse centre in agencije, pa niso še nič naredili....
>
> Ko je Majdka to novo korito k hiši prinesla, da se malčk napolni, je bilo rečeno, da naj bi imelo enega zaposlenega. Kaj bi ta sorodnik-znanec-prijatelj delal za 660 jurjev, pa prepuščam tvoji domišljiji.


... s tem, da je treba upoštevati, da smo konec avgusta, in 660K€ se prišpara še letos! Koliko je ta center letos že zapravil? Če vzamemo abakus v roke in uporabimo JPD matematiko(uspešno aplicirano za izračun škode izjave "SLO zna zaprosit za EU pomoč") pridemo do spoznanja, da je ta center letos že zapravil 1.320.000,00€...

;)

lpA

Iz članka razberem, da ta, za prihodnost naroda tako pomembna zadevščina, še niti delovati ni začela, pa bo že taka škoda nastala, ko se jo bo ukinilo.

Vse zapisano sodi na Akademijo za ples, menda ne boste rekli, da tam šolajoči otroci, niso otroci, saj se tudi njim na tak način, zmanjšuje sredstva za šolanje!

Vse zapisano sodi na Akademijo za ples, ki je zasebna ustanova, menda ne boste rekli, da tam šolajoči otroci, niso otroci, saj se tudi njim na tak način, zmanjšuje sredstva za šolanje!

Širca....plesala si eno samo polletje...kak si prišla,tak si odišla z dolgim nosom....

PLES KOT RED V MEDČLOVEŠKIH ODNOSIH

Ples je izsek iz splošne narodove kulture, kjer gre za izobrazbo, za vzgojo, za omiko, za plemenitenje človekove nravi, za red v medčloveških odnosih, ki je namenjen humanizaciji in socializaciji človeka, za sistem vrednot, vrlin, kreposti. S plesom imamo možnost oblikovati mladega človeka v vsestransko, celovito, ustvarjalno osebnost.

Ples je radoživost gibanja, je govorica telesa ob ritmu, ob glasbi, v tišini, je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je del kulture naroda, je izborna športna panoga, najlepši dvoranski šport, je "mati vseh umetnosti", je POT do sebe,...

Športni ples je v Angliji in Nemčiji med rekreativnimi športi na vodilnem mestu. Na Japonskem in Kitajskem, na Norveškem in ZDA je vedno več ljudi včlanjenih v plesne klube, kjer jim je omogočena prvovrstna rekreacija in oblika sprostitve.

PRAV TAKO PREPROST KAKOR MIŠLJENJE

...In zdaj se je začel moj pouk. Hermina je zavrtela fokstrot, pokazala mi je prve korake, me prijela za roke in me pričela voditi. Poslušno sem stopal za njo, zadeval ob stole, poslušal njene ukaze, nisem jih razumel, stopal sem ji na noge in bi prav tako neroden kot gorečen.
Po plesu se je Hermina vrgla na divan in se smejala kakor otrok. "Moj bog, kako si tog! Stopaj vendar preprosto predse, kakor da greš na sprehod! Napenjati se sploh ne treba...
Glej ples je, če ga znaš, prav tako preprost kakor mišljenjein naučiš se ga veliko laže.
Zdaj boš malo manj nestrpen nad tem, da se ljudje nočejo navaditi misliti...
(H.Hesse, Stepni volk)

BOG VE, KAKO SI SE TRUDIL Z ŽIVLJENJEM

..."Počasi. Torej ne znaš plesati? Sploh ne? Tudi one-stepa ne? Ob tem pa trdiš, da sam Bog ve, kako si se trudil z življenjem. Da, kako moreš reči, da si se trudil z življenjem, ko pa še plesati nočeš?"
"Saj vendar ne znam! Nikoli se nisem učil!
"Brati in pisati si se pa naučil,kajne, in računati in verjetno še latinsko.
...Majčkeno časa in denarja, kot ga je treba za nekaj plesnih ur, pa nisi premogel!"...
(H.Hesse, Stepni volk)

Zgodovina družabnega plesa v Sloveniji sovpada z razvojem družabnega plesa v svetu. Plesalo se je v vseh zgodovinskih obdobjih, navadno odvisno od mode, ki je največkrat prihajala iz avstrijsko-nemških dežel. Novi plesi se se širili predvsem po zaslugi plesnih učiteljev, ki so sledili plesni modi Evrope.

V Ljubljani so imeli plesne vaje v Narodnem domu )mavadno ob nedeljah popoldne), pri "Maliču", kjer je že leta 1902 vabil na "zasebni plesni pouk v velikem salonu Giulio Morterra. Vodil je tudi ples v Kazini, kasneje pa tudi vaje v Unionu.

O 3.planinskem plesu 2.februarja 1907 je bilo zapisano:
"Društvo je popolnima razprodalo vstopnice. Tolika množica se še nikoli ni zbrala v Ljubljani na nobeni predpustni zabavi. Število obiskovalcev je znašalo okoli tisoč osemsto...Dasi je bilo vse natlačeno polno, se je vendar razvila živahna plesna zabava v najlepšem redu. Ples je vodil g.Lovro Sancin, poštni uradnik z Jesenic. Prvo četvorko je plesalo 191 parov."

Po letu 1920 je bilo za ples zlasti v Ljubljani veliko zanimanje. Dne 8.2.1923 je bil ustanovljen prvi Klub plesovodij v Sloveniji. S poučevanjem je pričel Adolf Jenko, ki je leta 1924 zaključil svoje šolanje v Parizu na Academie Royale de Danse. Mojster Jenko velja za pionirja plesne vzgoje, tekmovalnega plesa in celotne plesne kulture večih generacij zapored in je nedvomno nestor plesa v naši deželi.

Prvo plesno tekmovanje
Prvo tekmovanje je bilo organizirano v Unionski dvorani v Ljubljani že leta 1927. Tega leta je mojster Jenko odprl tudi plesno šolo v dvorani Kazine in postal prvi profesionalni učitelj.

Društveni plesi
Prirejali so tudi različne druđtvene plese; najbolj znani so bili lovski in planinski ples,pa veliki tehnični ples, po 1.vojni elitni bančni ples, elitni trgovski ples, novinarski, tehniški, medicinski, slovanski, akademski, maturantski, itd.; sezono pa je zaključil "najekskluzivnejši " - ples Kraljevega avtomobilskega kluba.

NISEM MOGEL ODGOVORITI
...Tudi z njo sem plesal zdaj lahkotneje, svobodneje in bolj veselo, čeprav ne tako neobteženo in pozabljajoč nase kot s tisto drugo. Hermina me je pustila voditi in se je prilagajala rahlo in lahko kakor cvetlični list, in tudi pri njej sem zdaj odkril in čutil vse tiste lepote, ki so mi prihajale nasproti, zdaj bežale od mene, tudi ona je dehtela po ženski in ljubezni, tudi njen ples je nežno in občuteno pel milo vabečo pesem spola - in vendar vsemu temu nisem mogel odgovoriti povsem prosto in vedro, nisem se mogel docela pozabiti in predati...
(H.Hesse, Stepni volk)

V samostojni Sloveniji doživi športni ples neverjeten razvoj. Začnejo se uresničevati dosežki, o katerih smo v sedemdesetih in osemdesetih letih samo sanjali. Izkaže se, da je delo, ki smo ga zastavili z mladimi, začelo "rojevati sadove" , začne se obdobje velikih mednarodnih uspehov, najprej v mladinski, nato pa tudi članski konkurenci.
Andrej Škufca in Katerina Venturini, Matej Krajcar in Janja Lesar, Roki Česen in Jasna Gradišar, Miša Cigoj in Jasna Novožilova, Zoran Plohl in Natalija Banovič, Matic in Lena Pavlinič, Bojan Horvat in Simona Turk, Jure Car in Milena Zulič, Damir Lazič in Barbara Šercer, Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar, Meta Zagorc in Niko Basarić, Plesni klub Urška, Društvo Kazina, Plesni klub Bolero, Plesni klub Mojca, in drugi,...

VELIKI CVETOVI
...Nepretrgoma sem plesal dve uri ali še več, vsak ples, tudi plese, ki se jih nisem nikoli učil... V tej plesni noči sem doživel nekaj, kar mi je ostalo petdeset let neznano, čeprav ta doživljaj pozna vsaka dedoletnica in vsak študent: doživljaj praznika, opojnost praznične skupnosti, skrivnostno potopitev osebe v množivi, skrivnostno UNIO MYSTICA veselja...Včasih sem misli, da je tako smehljaje, tako otroško žarenje mogoče samo čisto mladim ljudem, ali takšnim narodom, ki si ne dovoljujejo močne individualizacije in različnosti med posamezniki. Ta dan, v tej noči pa sem jaz izžareval ta nasmeh, sem sam plaval v tej globoki, orroški, pravljični sreči, ki je bila polne spolne sle, katero hvalnico sem bil nekoč tolikokrat poslušal s posmehom in uborno vzvišenostjo pripovedovanju kakšnega študenta o plesu. Jaz nisem bil več jaz, moja osebnost je bila raztopljena v praznični opojnosti, kakor sol v vodi. Plesal sem s to ali ono žensko, pa nisem imel v objemu samo nje, niso se me dotikali samo njeni lasje, nisem vsrkaval samo njenenega vonja, temveč vse, vse druge ženske z njo, ki so plavale v isti dvorani, v istem plesu, v isti glasbi kot jaz in katerih žareči obrazi so drseli mimo mene kakor veliki fantastični cvetovi, vse so mi pripadale vsem sem pripadal, vsi smo bili deležni drug drugega...
(H.Hesse, Stepni volk)

SREČA, DA SMO

Ples je bližina, prisotnost, hrepenenje duše in tvoj pogled.
Ples sva midva - jaz in ti, svobodna in lepa, združena v trenutku večnosti.
Ples je magija, ki jo ustvarja skladnost dveh duš in dveh teles.
Ples je neizrekljiva harmonija biti, vznemirjenje, veselje in mir.
Ples je družabnost, šport, poslanstvo in umetnost.
Ples je ritem življenje, sreča, da smo.
Smilja Štravs.


* odlomki so iz knjige: Meta Zagorc - PLES: DRUŽABNOST, ŠPORT, UMETNOST,ki je izšla pri založbi DOMUS, leta 2001, ISBN 961-6170-81-3 - 114681600