Točno na tej neumnosti, da občina in država nista podjetji, ki tudi morata poslovati z dobičkom, torej morata stroške pokrivati s svojimi prihodki, dobiček pa deliti lastnikom, so nasprotniki Jankoviča potegnili ta kratko.
Jankovič ve, da podjetje ne more poslovati z izgubo, torej mora poslovati z dobičkom in v tem je cel štos njegovega volilnega uspeha, kajti njegovo podjetje - kandidatura za župana - je poslovanje zaključilo z dobičkom, vsa ostala pa z izgubo.

Članek je predvsem provokativen, kaj je posel, kaj je politika. Sama sem bila podjetnica in se bolj nagibam k temu, da je za vodenje občine potrebno več poslovnih izkušenj, kot političnih. Sicer je pa tudi v poslu potrebno veliko politike, strategije,....kaj ti nuca politika, ki v nadaljevanju ni izpeljana tako, da so rezultati v smislu dobička čim večji. V našem primeru ni dobiček razlika med prihodki in odhodki, ampak vidna in občutna razlika v razvoju mesta, torej lepega mesta LJUBLJANE. Seveda bo najbolje, če bo proračunski denar in denar ki v Ljubljani nastaja na osnovi poslov (najemnine, storitve,...) kar najučikoviteje porabljen. Torej naš ata župan ZOKI, veselo in samozavestno naprej!!!

Se strinjam s spodnjima komentarjema. Bi pa rekla, da so Ljubljančani siti dosedanjih lobijev, ki so vodili mestno upravo. Noben drug kandidat ni obetal resnih sprememb v mestni upravi, ki pa so nujno potrebne. Zanima, če bo novemu županu uspelo presekati stare povezave in uveljaviti svoj program.
Se pa bojim, glede na to, da je med njegovimi ljudmi precej tistih iz časa Vike Potočnik, da gre za isti paket le ovojni papir je drugačen.

Bravo Stanislav. To, kar si napisal, pa po odzivih žal ni jasno politikom in njihovim oprodam. Potrebne bodo še volitve v državni zbor.

Obstajajo bistveno bolj pomembne razlike med podjetjem in občino, kot kriterij profitnosti. Robni pogoji obstoja podjetja in občine so različni. Podjetje ki ne dela dobro crkne, torej je prodrejeno točno določenim kirterijem. Občina pač ne more crknit, v občini ni nobenega imperativa, da mora funkcionirat dobro.
V podjetju "zanermarjeni" deli odmerjo. V občini zamearjeni deli povzorčajo vedno večje galvobole, ker ne morejo odmret.
V podjetju posamezni uspešni deli kompenzirajo šibkosti drugje. V občini te prepletenosti ni, stvari so veliko bolj distinktne in vsak problem je portebno rešiti kot neko zaključeno celoto.
Skratka občina je popolnoma druga zgodba in je poslovnost samo kvaliteta , ki jo dotični lahko uporabi, če ima nek jasen koncept politike. Brez politike pa je stihijsko vodenje ali zgolj osko usmerjeno vodenje porjetktov, ki pa je podbno podjetništvu.
Vsi tisti ,kii pa niso naravnani poslovo v najširšem pomenu besede (tudi etično in moralno) pač v občini lahko preživijo, ker občina ne propade. Tudi oni ne morejo, če javnot prepričajo da so odlični, da so najboljši.
Torej če je mene česa strah me je strah ljudi , ki politične funkcije ne razumejo kot politične in obratno, ko strokovno funkcijo jemljejo politično. No in tu je v slovenjskih glavah še velika zmeda.

SPOSTOVANA GOSPA,

HVALA ZA VAS KOMENTAR.VZTRAJAM, DA MORAJO VOLILCI BITI PRISOTNI CEL MANDAT NE SAMO NA VOLITVAH.
GOSPODARSTVENIKI PREKO SVOJIH PODJETNISKIH ZVEZ IPD.DEBATA O PRORACUNJU MORA BITI JAVNA IN NE SMAO REFERENDUMI, AMPAK PREKO MESTNIH SVETNIKOV ZAVESTNO SODELOVANJE.
TUDI SMA ZELIM KOT SEM ZAPISAL LEPO,UREJENO IN VARNO.LEPE POZDRAVE, BOGDAN SALEJ
SALEJ@SALEJ.COM.BR

tad01 wrote:
Občina pač ne more crknit, v občini ni nobenega imperativa, da mora funkcionirat dobro.  

Vse lahko crkne, tudi države, ne le obćine in ravno to je imperativ, da morajo tako države kot občine funkcionirati dobro.
Podjetniška oblika bilanciranja, z dobičkom vred, je pa najboljša informacija lastnikom, ali državni parlament in vlada, župan in občinski parlament, delajo dobro.
Seveda se pa ne sme dobiček bilancirati kar tako, za hec, lastnik države ga mora čutiti tudi v žepu, zato bi pa morale tudi občine plačevati državi davek na dobiček, sicer ne bo nobene resnosti.

sstanislav wrote:

Vse lahko crkne, tudi države, ne le obćine in ravno to je imperativ, da morajo tako države kot občine funkcionirati dobro.

Če imaš v mislih bankort, potem se strnjiam, da lahko tako država kot občina bankrotirata. Toda tako občina kot država nastaneta iz politične volje in ukineta se lahko samo ob drugačni politični volji. Seveda ima kavaliteta polosvanja vpliv, nima pa presodne moči, da ustavrila ali ukinila politične entitete.
Ob dogodkih z Romi v Ambrus pa stopa v ospredje še ena bistvena razlika med podjetjem in politično entiteo. Občina kot skupni prostor sobivanja pa je posatvljenja pred imperativ, da pametno in modro uredi to sobivanje. Kako hitro lahko posatne bivanje v neki sredini neznosno, kjub pozitivni bilanci občine, so vsi ti primeri marginalizacije , getoizacije, ....
Občina je bolj podbna družini, kot podjetju. Kjati materialno stanje , konofrt je zgolj ena komponent sobivanja. In ko le ta bazira zgolj na posovni bazi živlejnje postane neznansjsko pusto ker ta entiteta nima prepozvane "duše".

tad01 wrote:
Občina je bolj podbna družini, kot podjetju.

Tudi družina je podjetje in to zelo karakteristično, saj akt zakonske zveze ni v resnici nič drugega, kot družbena pogodba med zakoncema, po zakonu o dedovanju so pa tudi sorodniki lastniško vključeni vanjo.
Ne vem, zakaj se ljudje toliko otepamo tega lepega slovenskrega generičnega pojma - podjetje - za vsako organizirano človekovo dejavnost in ne vem, zakaj vsakemu pade v glavo podjetje kot neka tovarna.
Seveda je tudi občina podjetje, le njeno tržišče je omejeno, saj po večini vrši usluge le za svoje občane, to, kar pa govoriš o entiteti, je to le skupina vseh občanov, ki imajo pravico s tem podjetjem upravljati.
Toda, ne glede na barvo, versko pripadnost, politično prepričanje, spol itd, nima ta skupina, občani, nikakršne pravice upravljati to podjetje tako, da bi poslovalo z izgubo, ker jo bo morala v končni posledici pokriti država, ki je lastnica teh podjetij, občin.
Pri vsej stvari gre le za to, da se po celi vertikal,i od države do občin, vzpostavijo normalni ekonomski kriteriji in da se politiki zavedo, da so le pooblaščenci državljanov, lastnikov podjetja država, v imenu katerih morajo upravljati in voditi ta podjetja enako racionalno, kot skupščine, upravni odbori in direktorji gospodarskih družb.
In Jankovič se tega zaveda in to je povedal volivcem in zmagal, ker je to za vsakega normalnega človeka tudi najbolj razumljiva in korektna informacija in obljuba.
V drugem krogu županskih volitev ga bodo pametni kandidati posnemali, kot papige in kdor bo hotel zmagati, se taki enostavni obljubi, da bo vodil občino kot podjetje, ne bo mogel izogniti.
Bilo bi pa tudi zelo nevarno, če država na take obljube ne bi reagirala kot lastnik in opomnila župane, da vodenje podjetja pomeni tudi to, da se investicije pokrivajo z realnimi viri, da ne pride do zidanja gradov v oblakih in pridelovanje izgube.
Davek na dobiček občin bi bila najboljša garancija, da do izgube ne pride.

sstanislav wrote:

Tudi družina je podjetje in to zelo karakteristično, ....

Seveda se strinjam, da se morajo občine obnašat gospodarno, poslovno in po zakonoh, tako kot podjetja. Toda to ne pomeni, da je med obema enačaj. Taki enačaji me spominjajo na tisti stari štos; Zakaj kolesa pri vlaku klopotajo? Ker je ob določeni predpsotavki krog (kolo) kvadrat.

tad01 wrote:

Seveda se strinjam, da se morajo občine obnašat gospodarno, poslovno in po zakonoh, tako kot podjetja.  

Aha, sva že blizu enačaja med občino in gospodarsko družbo, za katero očitno edino priznavaš, da je podjetje.
Ampak, ni važno, kako ti občino imenuješ, pomermbno je, da ima lastnika, ali če hočeš, ustanovitelja, odgovorno osebo in da posluje gospodarno.
V čem potem ti vidiš bistveno razliko med občino in gospodarsko družbo?

predvsem so vsi pozabili, da je Janković uspeval v gospodarstvu v zlatih časih LDS in Kučana, temu tokrat ni tako in me zelo zanima, kako mu bo šlo. Poleg tega on ni podjetnik, pač pa manager, kar je bistvena razlika. On Mercatorja ni ustvaril iz nič, tako kot npr. Akrapovič svojo firmo. Torej v bistvu bi rekel, da je imel v Mercatorju relativno lahko delo (ob izdatni finančni in moralni podpori kontinuitete), vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi podjetniki, ki se morajo precej bolj potruditi.

mh8759 wrote:
predvsem so vsi pozabili, da je Janković uspeval v gospodarstvu v zlatih časih LDS in Kučana, temu tokrat ni tako in me zelo zanima, kako mu bo šlo. Poleg tega on ni podjetnik, pač pa manager, kar je bistvena razlika. On Mercatorja ni ustvaril iz nič, tako kot npr. Akrapovič svojo firmo. Torej v bistvu bi rekel, da je imel v Mercatorju relativno lahko delo (ob izdatni finančni in moralni podpori kontinuitete), vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi podjetniki, ki se morajo precej bolj potruditi.

 Tudi nikoli ni izjavil, da bi rad občino kupil, pač pa, da jo bo vodil kot podjetje ;)

sstanislav wrote:

Aha, sva že blizu enačaja med občino in gospodarsko družbo, za katero očitno edino priznavaš, da je podjetje.
Ampak, ni važno, kako ti občino imenuješ, pomermbno je, da ima lastnika, ali če hočeš, ustanovitelja, odgovorno osebo in da posluje gospodarno.
V čem potem ti vidiš bistveno razliko med občino in gospodarsko družbo?

Rekel bi, da sem se zaston znojil v prejšnjih postih, ko sem pokazal na razlike, a brez haska.
Mogoče poiskusim z konretnim primerom. Janković (tudi veliki ostali podjetniki) je v vlogi direktroja Merkatroja, naredil male trgovine nereltabilne. S to potezo je osiromašil mikro ponudbo, ljudje so se morali začeti za vsak nakup premikati v velike centre. s tem se je povečal po neportebnem porment v mestu, ki je nevralgična točka, če odmislim vse tiste ljudi, ki se objektivno teško premikajo. Ali je nekdo, ki je izrazit podjetnik in ki trmsato vstarja, da je občina podjetje, lahko sploh uvidi, to razliko? 

tad01 wrote:

Janković (tudi veliki ostali podjetniki) je v vlogi direktroja Merkatroja, naredil male trgovine nereltabilne.

Mater je ta clovek vsemogocen. A kar naredil jih je nerentabilne? Seveda ljudje, ki so zamenjali nakupovanje z zabavo in zaceli v hoditi trosit v shopping centre z tropi otrok niso nic krivi... a ne...

Janezp wrote:


Mater je ta clovek vsemogocen. A kar naredil jih je nerentabilne? Seveda ljudje, ki so zamenjali nakupovanje z zabavo in zaceli v hoditi trosit v shopping centre z tropi otrok niso nic krivi... a ne...

Tu pa res ni nobene vsemogočnosti. Veliki požrejo male in to je poslovna logika. Nič slabega ni ve tem, gledano poslovno. Gledano politično pa je drugače in v tem je razlika.

tad01 wrote:

Rekel bi, da sem se zaston znojil v prejšnjih postih, ko sem pokazal na razlike, a brez haska.
Mogoče poiskusim z konretnim primerom. Janković (tudi veliki ostali podjetniki) je v vlogi direktroja Merkatroja, naredil male trgovine nereltabilne. S to potezo je osiromašil mikro ponudbo, ljudje so se morali začeti za vsak nakup premikati v velike centre. s tem se je povečal po neportebnem porment v mestu, ki je nevralgična točka, če odmislim vse tiste ljudi, ki se objektivno teško premikajo. Ali je nekdo, ki je izrazit podjetnik in ki trmsato vstarja, da je občina podjetje, lahko sploh uvidi, to razliko? 

Ne vem, kje ti vidiš razliko, Merkator zadovoljuje ene potrebe ljudi, občina pa druge in Jankovič ni naredil drugega, kot v svoj prigram uvrstil potrebe Ljubljančanov in zmagal zato, ker je obljubil, da jih bo kot dober menedžer tudi uresničil. Zgraditi poslovno zgradbo za Mercator ali zgraditi železniško postajo, je pa menedžersko gledano res popolnoma vseeno.

To pomeni, da se politika ni nič naučila ali pa se noče nič naučiti. Žal se je pred mnogimi leti podobna jeba dogajala po vsej evropi. Bi se vsaj o tem lahko podučili.

sstanislav wrote:

Ne vem, kje ti vidiš razliko, Merkator zadovoljuje ene potrebe ljudi, občina pa druge in Jankovič ni naredil drugega, kot v svoj prigram uvrstil potrebe Ljubljančanov in zmagal zato, ker je obljubil, da jih bo kot dober menedžer tudi uresničil. Zgraditi poslovno zgradbo za Mercator ali zgraditi železniško postajo, je pa menedžersko gledano res popolnoma vseeno.

Očitno se še vedno ne razumeva. Jaz ne kontestiram polosvih sposobnosti uspešnega podjetnika, ki so potrebne za dobro vodenje konktrenega projetkta.
Trgovec ne zadovoljuje potrebe ljudi, portebe ljudi so samo prostor v katerem deluje. Trgovec zadovljuje lastne portebe, gre mu za lastno preživetje, izbira porjetkte, ki so najbolj donosni,...
Ljublajnčani ljubijo trgovine, nakupovane centre in potrošniški instinkt jim približa trgvoce, ki jim ta instinkt gojijo. Od tod tokliko zaupanja v Jankovića. To je isti klub ljubiteljev.

tad01 wrote:


Očitno se še vedno ne razumeva. Jaz ne kontestiram polosvih sposobnosti uspešnega podjetnika, ki so potrebne za dobro vodenje konktrenega projetkta.
Trgovec ne zadovoljuje potrebe ljudi, portebe ljudi so samo prostor v katerem deluje. Trgovec zadovljuje lastne portebe, gre mu za lastno preživetje, izbira porjetkte, ki so najbolj donosni,...
Ljublajnčani ljubijo trgovine, nakupovane centre in potrošniški instinkt jim približa trgvoce, ki jim ta instinkt gojijo. Od tod tokliko zaupanja v Jankovića. To je isti klub ljubiteljev.

Župan je direktor podjetja občina, pa če se midva na glavo postaviva. Upravljalcem tega podjetja, občanom, je Jankovič ponudil najboljši program in upravljalci, volivci, so ga izbrali za direktorja. Enako je Jankovič nekoč ponudil upravljalcem Mercatorja najboljši program in so ga izbrali takrat za direktorja Mercatorja.
Drugo leto bo morda ponudil vsem državljanom najboljši program in bo izvoljen za predsednika podjetja država.
Kje ti vidiš kakšne razlike med temi podjetji, razen v lastništvu?
Lastnik države so vsi enakopravni državljani, lastnik občine je država, lastnik Mercatorja pa še tudi, čeravno bi bilo morda bolje, da ne bi bila.
Torej, kaj?
 

Kakorkoli imata in nimata vsak malo prav in malo ne, prepustmo času
da pokaže kako bo to "monopono podjetje"  delovalo naslednja  4 leta.
Novemu županu pa svetujem začetek; naslednje 3 mesece (ne glede na čas)
intenzivno mazanje z Autanom vsak dan, cepljenje proti klopom in podobniem
mrčesu, vazelin pa le v res skrajni sili. 

Z uvrstitvijo občin med plačnike davka na dobiček bi morale vse pričeti poslovati racionalno.

sstanislav wrote:

Župan je direktor podjetja občina, pa če se midva na glavo postaviva. Upravljalcem tega podjetja, občanom, je Jankovič ponudil najboljši program in upravljalci, volivci, so ga izbrali za direktorja. Enako je Jankovič nekoč ponudil upravljalcem Mercatorja najboljši program in so ga izbrali takrat za direktorja Mercatorja.
Drugo leto bo morda ponudil vsem državljanom najboljši program in bo izvoljen za predsednika podjetja država.
Kje ti vidiš kakšne razlike med temi podjetji, razen v lastništvu?
Lastnik države so vsi enakopravni državljani, lastnik občine je država, lastnik Mercatorja pa še tudi, čeravno bi bilo morda bolje, da ne bi bila.
Torej, kaj?

Glede razlik med občino in podjetjem ne bova našla sluknega imenovalca, kajti vsakdo ima sovje pogelde na to, ravno tako kot vsi ljubljačani. Vsi imajo neko vizijo o tem kakšnoe Ljubljene si želijo, vsi so meščani in vsi imajo pravico do te vizije.
Tako bi se odzval na drugo trditev " najboljši program", kot neko absolutno merljivo vrerdnost. Pa bom preskočil občinski program, kjer se defakto nebi mogla strinjat.
Zato preskočiva v primer naboljšpega programa v polosvenm svetu. Že tu se  kaže na strašanjsko diskrepanca pojma najboljši, glede na pozicijo.
Naj vzamem za primer Microsoft. Gledano z vidika podjetja, je bil program najboljši. kajti osvojiv je vse svet, podjetje zraslo v strašanjsko korporacijo, ki nudi zaposlitev in delo masi ljudi. Porofit je več kot kvalitenen.
Gledano z vidika uporabnika pa ima MS rešitvev preveč "baročnih" natavkov, prezahtevna, nestabilna, uporabnik je stalno potrebuje nove in nove invseticije.
Gledano tehnološko, pa je ta poslovna odločitve kaže v slepi ulici, kajti tehnološko je produkt mastodont, popolnoma nefleksibilen in tako nesposben radikalnega zasuka, ki bi ga nujno potreboval.   

Torej kaj je "najboljši poslovni program"???
Katera pozicija je mirodajna??

Ravno v tem je pomanjkljivost nelastniškega pojmovanja podjetij država in občina, v najboljšem programu.
Za lastniško podjetje, gospodarsko družbo, recimo, je najboljši program tisti, ki zadovoljuje tako lastnika, ki presoja program po proifitabilnosti in potrošmika, ki program presoja po kvaliteti in ceni izdelka.
Najboljši program države in občine pa presojajo volivci le kot potrošniki in to politiki na veliko izkoriščajo in na veliko lažejo, kajti lastnika, ki bi jih že na začetku prijel za ušesa, preprosto ni.
Toda, vedno ni bilo tako in vedno tako tudi ne bo. Država je imela lastnika pred uvedbo demokracije in ima ga tudi sedaj, le da se lastnik tega sploh ne zaveda.
Slej ko prej se bo, ker ni logično, da se ne bi.