Jaz bi za začetek ukazal intenzivno pendrekiranje smrkavcev in uporabo gumijastih nabojev. Za en avtobus naj jih pristane na intenzivni in v invalidskih vozičkih.

Vidi se, da Angleži nimajo doma orožja. Spomnim se nemirov v LA-ju in korejskih podjetnikov na strehah svojih firm z M-16 in shotguni v rokah.

OK, ampak koliko ti še fali do zavzemanja kar za uporabo ostrih nabojev?

Mislim, tu gre ipak za roparsko tolpo, ne pa za začetek konca sveta.

[vuksan]
> Jaz bi za začetek ukazal intenzivno pendrekiranje smrkavcev in uporabo gumijastih nabojev. Za en avtobus naj jih pristane na intenzivni in v invalidskih vozičkih.
>
> Vidi se, da Angleži nimajo doma orožja. Spomnim se nemirov v LA-ju in korejskih podjetnikov na strehah svojih firm z M-16 in shotguni v rokah.

OK, ampak koliko ti še fali do zavzemanja kar za uporabo ostrih nabojev?

Mislim, tu gre ipak za roparsko tolpo, ne pa za začetek konca sveta.

Ostri naboji le, če mulci začnejo prvi streljati po policajih.

Mulci uničujejo lastnino drugih in država mora to z vsemi sredstvi preprečiti. Naj na lastni koži izkusijo, da to ni računalniška igrica.

Eno je vrtenje gobca in protesti, drugo pa ropanje in požiganje.

[vuksan]
> [
>
> Zato je prepričanje, da so krize vedno hujše in globlje zmotno. Marksova kritika kapitalizma je v veliki meri temeljila na njegovi razdiralni cikličnosti.
>
> Daj si malo preberi kdaj kaj, da ne boš na pamet nabijal. www.thehistorybox.co...icle2a.htm
>
>
> Mrx je kot rešitev predlagal proletarsko revolucijo. Kaj predlagaš ti?

No, najbrž tudi nihče ne trdi, da krize postajajo vedno plitkejše in krajše. Rogoff v svoji knjiig This time is different jasno pokaže, da je obdobje finančne deregulacije (1980-) imelo več kriz kot predhodno obdobje New Deal (1945-1980).

Kratkoročno predlagam vrnitev Evrope v socialni kapitalizem 20. stoletja z visoko obdavčitvijo kapitala in

Iluzija. Časi so se spremenili. Kapital je postal gibljiv. Obdavčitev kapitala je isto, kot da bi se namazal s sprayem proti komarjem in čakal, da pridejo k tebi. Kapital ne prenese smradu po visokih davkih. Včasih ni imel kam, danes so te možnosti neomejene.

izvrstnim javnim šolstvom, zdravstvom, znanostjo..

Občutljiva področja, ki jih vsekakor ne moremo prepustiti trgom v celoti in predvsem po vsebini. To so področja, ki se jih mora kakršnakoli privatizacija dotakniti na koncu in z velikim preudarkom. Strinjam se, da kakršnakoli nespametna privatizacija šolstva lahko prinese izjemno pogubne posdledice.

in kqančkom protekcionistične zaščite pred azijsko konkurenco.

Azijske konkurence ni. Obstaja le Kitajska konkurenca zato, ker so se Kitajci odločili, da na račun izboljšanja blagostanja domačega prebivalstva gonijo politiko rasti na račun predvsem ZDA. To so delali Japonci, za njimi J.Korejci in danes Kitajci. Vsi skupaj so do sedaj nabrali cca 5000 milijard USD rezerv, ki ne bodo nikoli vnovčljive. Bolno ampak to je realnost.

Vsi ostali imajo s tujino izravnano bilanco ali deficit. Indija, kamor naj bi odtekala delovna mesta iz USA in EU kupi v tujini več kot sama proda ven, ravno tako vsi južnoameričani. Še zadolžujejo se za ta namen. Le Kitajci, kjer oblasti vzdržujejo nizek standard v prid mednarodne konkurenčnosti so izjema. Pred kratkim sprejet petletni načrt dokazuje, da se sami izjemno dobro zavedajo tega problema. Povečati želijo domačo potrošnjo.

Dolgoročno rabimo nek zero growth model za "full world" devetih milijard ljudi...

Ta model se vspostavlja s trgi, ki dajejo najbolj popolno informacijo o razpoložljivosti določenega vira in s tem njegovi uporabi. Težave bodo, potrebno je le vspostaviti fleksibilne družbene sisteme, ki bodo sposobni reagirati nanje. Zato se mi zdi edino smiselno načrtovanje tisto, ki se ukvarja s tem, kako bomo sposobni reagirati na spremembe in ne tisto, ki bi se ukvarjalo s tem, kakšne te spremembe dejansko bodo.

[gogi1]
> [vuksan]
> > [
> >
> > Za.

Ta model se vspostavlja s trgi, ki dajejo najbolj popolno informacijo o razpoložljivosti določenega vira in s tem njegovi uporabi. Težave bodo, potrebno je le vspostaviti fleksibilne družbene sisteme, ki bodo sposobni reagirati nanje. Zato se mi zdi edino smiselno načrtovanje tisto, ki se ukvarja s tem, kako bomo sposobni reagirati na spremembe in ne tisto, ki bi se ukvarjalo s tem, kakšne te spremembe dejansko bodo.

Gogi, vse v vsemu hvala za komentar, ki odstopa od običajnega praznega političnega prepucavanja na forumu. Glede trga seveda ne deliva povsem enakih stališč, zlasti, ker mislim, da je problem t.i. eksternalij, zlasti na področju energetike in okolja, težko rešljiv brez določenih posegov države. Sicer pa bo človeštvo najbrž šlo nekako naprej kot dozdaj, pragmatično, z nekim mešanim modelom gospodarstva, ki puristom na tej ali oni strani ne bo všeč. Za precej kritično štejem predvsem dejstvo, da bo najbrž vse večji odstotek populacije sčasoma nepotreben v svetovni ekonomiji.

[vuksan]
> [gogi1]
> > [vuksan]
> > > [
> > >
> > > Za.
>
> Ta model se vspostavlja s trgi, ki dajejo najbolj popolno informacijo o razpoložljivosti določenega vira in s tem njegovi uporabi. Težave bodo, potrebno je le vspostaviti fleksibilne družbene sisteme, ki bodo sposobni reagirati nanje. Zato se mi zdi edino smiselno načrtovanje tisto, ki se ukvarja s tem, kako bomo sposobni reagirati na spremembe in ne tisto, ki bi se ukvarjalo s tem, kakšne te spremembe dejansko bodo.

Gogi, vse v vsemu hvala za komentar, ki odstopa od običajnega praznega političnega prepucavanja na forumu. Glede trga seveda ne deliva povsem enakih stališč, zlasti, ker mislim, da je problem t.i. eksternalij, zlasti na področju energetike in okolja, težko rešljiv brez določenih posegov države. Sicer pa bo človeštvo najbrž šlo nekako naprej kot dozdaj, pragmatično, z nekim mešanim modelom gospodarstva, ki puristom na tej ali oni strani ne bo všeč. Za precej kritično štejem predvsem dejstvo, da bo najbrž vse večji odstotek populacije sčasoma nepotreben v svetovni ekonomiji.

O tej nebulozi, ki si jo napisal v zadnjem stavku je lepo razložil MM:
Logika proti enopetinski družbi
www.finance.si/8882
BTW to je bil njegova prva kolumna;)

[vuksan]
> [gogi1]
> > [vuksan]
> > > [
> > >
> > > Za.
>
> Ta model se vspostavlja s trgi, ki dajejo najbolj popolno informacijo o razpoložljivosti določenega vira in s tem njegovi uporabi. Težave bodo, potrebno je le vspostaviti fleksibilne družbene sisteme, ki bodo sposobni reagirati nanje. Zato se mi zdi edino smiselno načrtovanje tisto, ki se ukvarja s tem, kako bomo sposobni reagirati na spremembe in ne tisto, ki bi se ukvarjalo s tem, kakšne te spremembe dejansko bodo.

Gogi, vse v vsemu hvala za komentar, ki odstopa od običajnega praznega političnega prepucavanja na forumu. Glede trga seveda ne deliva povsem enakih stališč, zlasti, ker mislim, da je problem t.i. eksternalij, zlasti na področju energetike in okolja, težko rešljiv brez določenih posegov države. Sicer pa bo človeštvo najbrž šlo nekako naprej kot dozdaj, pragmatično, z nekim mešanim modelom gospodarstva, ki puristom na tej ali oni strani ne bo všeč. Za precej kritično štejem predvsem dejstvo, da bo najbrž vse večji odstotek populacije sčasoma nepotreben v svetovni ekonomiji.

Ekonomija, ki ne upošteva eksternalij, je dolgoročno izgubljena in zavožena, le v tem, kaj eksternalije so se ne strinjamo. In kako se jih lotiti in meriti. Podobno velja za javne dobrine in monopole, ki so tudi vsekakor področje državnega vmešavanja. Do določene mere seveda, ki jo politiki radi prekoračijo. Pri nas tako, da imajo vse kar v lasti.

beyondmoney.net/the-...vilization

[čarli]
>vetovni ekonomiji.

O tej nebulozi, ki si jo napisal v zadnjem stavku je lepo razložil MM:
Logika proti enopetinski družbi
www.finance.si/8882
BTW to je bil njegova prva kolumna;)

Za tipa, ki je toliko vztrajal na matematiki, je v Mrkaićevem članku obupno malo številk. In povezave med večanjem produktivnosti in večanjem delovns sile nujno ne vidim. Dejstvo je, da se v razvitem svetu pojavljajo McJobs: nekdanje stabilne, varne, zadovoljujoče modroovratniške službe (General Motors) se sprevračajo v prekarne, low-skills bedarije kot so trgovina, hitra hrana, gostinstvo, itd...Saj je logično: prebivalstvo ves čas raste, stopnja avtomatizacije pa tudi. Število delovnih mest za nižje izobražene utegne pasti ali ne; kvaliteta delovnih mest pa zagotovo.

[vuksan]
> [čarli]
> >vetovni ekonomiji.
>
> O tej nebulozi, ki si jo napisal v zadnjem stavku je lepo razložil MM:
> Logika proti enopetinski družbi
> www.finance.si/8882
> BTW to je bil njegova prva kolumna;)

Za tipa, ki je toliko vztrajal na matematiki, je v Mrkaićevem članku obupno malo številk. In povezave med večanjem produktivnosti in večanjem delovns sile nujno ne vidim. Dejstvo je, da se v razvitem svetu pojavljajo McJobs: nekdanje stabilne, varne, zadovoljujoče modroovratniške službe (General Motors) se sprevračajo v prekarne, low-skills bedarije kot so trgovina, hitra hrana, gostinstvo, itd...Saj je logično: prebivalstvo ves čas raste, stopnja avtomatizacije pa tudi. Število delovnih mest za nižje izobražene utegne pasti ali ne; kvaliteta delovnih mest pa zagotovo.

Iz kje izhaja tvoja trditev o kvaliteti delovnih mest? A spet to na pamet?:)

PS: Aja zakaj pa se ni povečala brezposelnost ko je harala industrijska revolucija? Saj je bil bil takrat razvoj tehnologije a ne;) No razen če misliš, da se je razvoj tehnologije začel šele po padcu SZ:)

Iz kje izhaja tvoja trditev o kvaliteti delovnih mest? A spet to na pamet?:)

Ma, malo zdravega razuma pa tudi rabimo. Sej debatiramo v kafani, ne pa na faksu!:-)

PS: Aja zakaj pa se ni povečala brezposelnost ko je harala industrijska revolucija? Saj je bil bil takrat razvoj tehnologije a ne;) No razen če misliš, da se je razvoj tehnologije začel šele po padcu SZ:)

Takrat se je ena cela panoga gospodarstva, ki je srkala kmečke mase, preseljene v mesta, ker so jim vzeli prej skupno zemljo (google "enclosure of the commons), šele razvijala;: industrija. Delavce so rabile jeklarne, železarne, tekstilni business, petrokemija...

Kje vidiš kaj podobnega danes?

Kar ni isto kot "dobrih delovnih mest je vse več in več". Primerjaj tovarno, ki je zdaj robotizirana, prej pa ni bila.

Seveda ne, tehnološki razvoj gre naprej. Treba je narediti nove, hitrejše in preciznejše robote, si jih zamisliti, preizkusiti v praksi, jih pripraviti za masovno proizvodnjo z ekonomsko-upravičljivimi komponentami, poskrbeti da naujo preveč Co2 generirali, izobraziti delavce v tovarnah, kjer jih bodo izdelovali, izobraziti delavce, ki jih bodo vpeljali v proizvodnjo pri naročnikih, izobraziti tehnične ekipe, ki bodo skrbele za njihovo delovanje ter jih servisirale v času življenjske dobe. Verjetno bi lahko še cel elaborat tule napisal. A ti misliš, da robot kar pride, pa ven brcne delavca? A vam še vedno nasedajo na tole? :)

Ampak bistvo je, da se cajti spreminjajo. Tisti, ki bodo čakali tam pred tovarno, da bodo še naslednjih 400 let pritiskali na iste, zdrajsane knofe, so dinozavri. Treba je iti naprej, se izobraževati, gledat malo okoli sebe, ne pa cele dneve nasedati FDV-tolovajem.

No, zakaj tako dolgoveziš? Pod črto je bistvo in zaključek tega procesa, da se (trajno) naredi več z manj delavci.


Točno tako. Ampak jaz sem črnogled v tem, da menim, da bo glede na rast prebivalstva ponudba takih vrhunskih visoko tehnoloških del vsekakor prenizka. In tisti, ki izpadejo, bodo lahko strežniki v domovih za ostarele ali hamburger-flipperji. Konkretno: koliko delavk Mure se lahko prekvalificira v računalniške programerke?

[vuksan]
> Seveda ne, tehnološki razvoj gre naprej. Treba je narediti nove, hitrejše in preciznejše robote, si jih zamisliti, preizkusiti v praksi, jih pripraviti za masovno proizvodnjo z ekonomsko-upravičljivimi komponentami, poskrbeti da naujo preveč Co2 generirali, izobraziti delavce v tovarnah, kjer jih bodo izdelovali, izobraziti delavce, ki jih bodo vpeljali v proizvodnjo pri naročnikih, izobraziti tehnične ekipe, ki bodo skrbele za njihovo delovanje ter jih servisirale v času življenjske dobe. Verjetno bi lahko še cel elaborat tule napisal. A ti misliš, da robot kar pride, pa ven brcne delavca? A vam še vedno nasedajo na tole? :)
>

> Ampak bistvo je, da se cajti spreminjajo. Tisti, ki bodo čakali tam pred tovarno, da bodo še naslednjih 400 let pritiskali na iste, zdrajsane knofe, so dinozavri. Treba je iti naprej, se izobraževati, gledat malo okoli sebe, ne pa cele dneve nasedati FDV-tolovajem.

No, zakaj tako dolgoveziš? Pod črto je bistvo in zaključek tega procesa, da se (trajno) naredi več z manj delavci.


Točno tako. Ampak jaz sem črnogled v tem, da menim, da bo glede na rast prebivalstva ponudba takih vrhunskih visoko tehnoloških del vsekakor prenizka. In tisti, ki izpadejo, bodo lahko strežniki v domovih za ostarele ali hamburger-flipperji. Konkretno: koliko delavk Mure se lahko prekvalificira v računalniške programerke?

... ja, in še bolj konkretno ... komu in kaj bi delavke Mure, ki bi se lahko prekvalificirale v računalniške programerke, programirale ? ...


P.S.: jebiga, bodo morale delavke Mure spet nazaj, od koder so pravzaprav prišle, ker bo to bolj pametno ... ja, na njive, se razume ... ma, jebeš Pahorjevo družbo znanja, če nimaš kaj v usta dat ...

Ja, prenašam vprašanje iz CK SDS in Nove Slovenije!!

[čarli]
> [iskreni68]
> Zakaj izgredi?
> Srž problema je vedno dražja energija. Tako nekako izgleda "Peak Oil"

Ja pa naj skenslajo trošarine pa bomo videli kako je dražja energija a ne:) Pa l 2008 je bila nafta dosti dražja;)

Če skenslaš trošarine na nafto, boš moral pa nekje drugje vzeti! Kje?
Kje ti vidiš, da je bila leta 2008 nafta dražja kot letos?
Leta 2008 je bila povrečna letna cena Brenta 95$ za sod, letos je zaenkrat krepko nad 100$(cca. 110$).

[iskreni68]
> [čarli]
> > [iskreni68]
> > Zakaj izgredi?
> > Srž problema je vedno dražja energija. Tako nekako izgleda "Peak Oil"
>
> Ja pa naj skenslajo trošarine pa bomo videli kako je dražja energija a ne:) Pa l 2008 je bila nafta dosti dražja;)

Če skenslaš trošarine na nafto, boš moral pa nekje drugje vzeti! Kje?

Zakaj? Kje to piše? A zmanjšanje državne porabe pa ni na spisku ali kako?:)

Kje ti vidiš, da je bila leta 2008 nafta dražja kot letos?

Khm, koliko pa je sedaj nafta in koliko je bila poleti 2008? Mislim, da je precej razlike ane. Pa ne govorim zdaj pri nas ko je trošarina šla v nebo;)

Leta 2008 je bila povrečna letna cena Brenta 95$ za sod, letos je zaenkrat krepko nad 100$(cca. 110$).

95? No ne bom zdaj trdil koliko je bila brent ampak cene so bile skoraj 150 a ne;) Razen, če si kaj prespal. No mogoče sem pa jaz, kdo bi vedel:)