Pred casom sem iskal odgovore na to, kdo riskira, ko Fed izvaja posle na odprtem trgu. No, nasel sem precej dober odgovor tule:

http://www.minyanville.com/articles/Fed-Bernanke -helicopter-risk-balance+sheet/index/a/13906

(odgovor: ne davkoplacevalci, ampak lastniki Federal reserve bank, ti lastniki pa so komercialne banke. Fed torej ni ravno samopostrezba brez dna)

bc123a je napisal(a):
Pred casom sem iskal odgovore na to, kdo riskira, ko Fed izvaja posle na odprtem trgu. No, nasel sem precej dober odgovor tule:

http://www.minyanville.com/articles/Fed-Bernanke -helicopter-risk-balance+sheet/index/a/13906

(odgovor: ne davkoplacevalci, ampak lastniki Federal reserve bank, ti lastniki pa so komercialne banke. Fed torej ni ravno samopostrezba brez dna)

Mah ja, ampak kot piše ni ravno klasična privat firma. V evropi je pa verjetno še malce drugače.

Sicer pa, koliko je zgornja ocenjena meja problematičnega denarja?

jeanmark je napisal(a):


Mah ja, ampak kot piše ni ravno klasična privat firma. V evropi je pa verjetno še malce drugače.

Sicer pa, koliko je zgornja ocenjena meja problematičnega denarja?

Ni klasicna privat firma, je privat firma ki ima

a) monopol (izrazen kot tisti stavek na njenih zelenih listkih, kjer pise "This note is legal tender for settlement of all debts, public and private". Torej, monopol ji zagotavlja dejstvo da je edina banka, katere papir MORAS sprejeti kot placilno sredstvo)

b) zaradi monopola omejene dividende na 6% na leto.

To je pa tudi vse kar ima drzava z njo, po moje ni samoumevno da bi drzava pokrivala njene izgube.

V evropi pa je po moje zelo drugace, ima kdo kaksno povezavo na formalni status ECB? Po moje je to v evropi kar institucija EU, torej neke vrste drzavna institucija.

bc123a je napisal(a):

To je pa tudi vse kar ima drzava z njo, po moje ni samoumevno da bi drzava pokrivala njene izgube.

Samoumevno ne, ampak čist pričakovano. Sploh pa ne gre toliko za izgube kot za to da premostiš kritična obdobja. Valda bodo ob kapital najprej lastniki komercialnih bank ipd...

Delovanje FEDa ureja zakonodaja, tako kot pri nas delovanje Banke Slovenije ureja zakon o Banki Slovenije in podobno velja tudi za ECB. In kako bo FEDu zmanjkalo denarja oziroma o kakšnih izgubah govoriš? Če zmanjka denarja se pač natisne oz. izda nova serija bankovcev. Obstajajo omejitve, da s preveč denarja ne uničiš denarnega trga, kar ne koristi nobenemu. Ne glede na to koliko denarja Fed vrže v sistem, je ta denar še vedno last Feda in ga lahko potegne nazaj iz sistema kadar hoče.

Kakšno izgubo torej dela Fed s tem, ko daje lastni denar v sistem? Denar je last Feda, posoja ga bankam po neki obrestni meri. Izpuhteti ne more, ostane v sistemu. Najslabše kar se lahko zgodi je, da banka, kateri je Fed posodil denar, tega denarja ne vrne in se prenese v gospodarstvo, kar povzroči inflacijske pritiske. Vendar gre za kratkoročni učinek, ker lahko Fed ta denar vedno potegne iz sistema. Kako bo Fed naredil izgubo z lastnim denarjem, če določa pravila in narekuje tempo na denarnem trgu. Vse, kar lahko izgubi je kredibilnost.

Izgubo pa dejansko lahko ustvari z tujimi valutami, če sredstva in obveznosti niso ustrezno pokrita - več obveznosti v neki tuji valuti kot sredstev. Ampak v primeru, da do tega pride, bi država izdala centralni banki obveznice za pokritje tiste izgube. Se mi zdi, da je taka ureditev najpogostejša.

Vinci je napisal(a):
...
Izgubo pa dejansko lahko ustvari z tujimi valutami, če sredstva in obveznosti niso ustrezno pokrita - več obveznosti v neki tuji valuti kot sredstev. Ampak v primeru, da do tega pride, bi država izdala centralni banki obveznice za pokritje tiste izgube. Se mi zdi, da je taka ureditev najpogostejša.

Če naredi s posameznim poslom izgubo, še ni treba da kdo zaradi tega v njemem imenu izda obveznice. Mislim, da to itak ni mogoče. Če država izda obveznice jih izda zase, v svojem imenu.

Če naredi npr. naša BS z določenim poslom izgubo, se ji zmanjša vrednost premoženja in na drugi strani za enak znesek pade vrednost kapitala ali rezev. Izguba pač, kot kjerkoli drugje. Sicer bi teoretično BS lahko izdala kakšne dolžniške vrednostne papirje, ampak če pogledamo njeno bilanco je ta postavka enaka 0. www.bsi.si/financni-...apaId=1000

Ja, kaj pa če izguba presega kapital?

Aja, še to, banka rabi kapital, ne pa še več obveznosti, zato izdaja obveznic s strani centralne banke ne rešuje problema kapitala. In glede na to, da je recimo Banka Slovenije v državni lasti, mora njeno morebitno izgubo, ki presega kapital in rezerve, pokriti država. In to se menda tehnično naredi z izdajo državnih obveznic.

Vinci je napisal(a):
Ja, kaj pa če izguba presega kapital?

Centralne banke imajo večino sredstev v obliki zlata in tujih državnih obveznic (oboje spada pod tuja aktiva).  Tu so možna zgolj manjša nihanja, kaj bolj dramatičnega pa se ne more zgoditi.

Sicer pa CB (v banana državah) trajno izgubo pokrijejo z izdajo denarja, s katerim lahko kupijo dodatna sredstva, ki nadomestijo izvorno izgubo vrednosti premoženja. Posledica je seveda (hiper)inflacija.

Vinci je napisal(a):
In glede na to, da je recimo Banka Slovenije v državni lasti, mora njeno morebitno izgubo, ki presega kapital in rezerve, pokriti država. In to se menda tehnično naredi z izdajo državnih obveznic.

Ja, če država nastopa kot običajni lastnik je tudi taka dokapitalizacija možna. Ampak v naprednejših ekonomijah je CB neodvisna. Glej http://en.wikipedia.org/wiki/Central_bank

"In most countries the central bank is state owned and has a minimal degree of autonomy, which allows for the possibility of government intervening in monetary policy. An "independent central bank" is one which operates under rules designed to prevent political interference; examples include the US Federal Reserve , the Bank of England (since 1997 ), the Bank of Canada , the Reserve Bank of Australia , the Banco de la Repúbli...e Colombia and the European Central Bank ."

bernardv je napisal(a):


Ja, če država nastopa kot običajni lastnik je tudi taka dokapitalizacija možna. Ampak v naprednejših ekonomijah je CB neodvisna. Glej http://en.wikipedia....ntral_bank< /a>

Ne rabim gledat wikipedie zaradi tega. Seveda je centralna banka neodvisna pri delovanju. Ampak to nima veze s tem, kdo pokriva izgubo.

Vinci je napisal(a):

Ne rabim gledat wikipedie zaradi tega. Seveda je centralna banka neodvisna pri delovanju. Ampak to nima veze s tem, kdo pokriva izgubo.

Tu je en primer, kjer se  izguba pokriva iz proračuna, kot si ti napisal.  http://news.xinhuanet.com/english/2007-08/30/conte nt_6631093.htm

Imaš kakšen primer iz EU, ZDA ipd.?

No, bomo še videli kaj se bo dejansko skuhalo v ZDA iz sub-prime godlje.

Mislim, da se kaj takega v ZDA in EU v zadnjih nekaj desetletjih ni zgodilo, vsaj v zadnjih 20 letih ne, tako da nimam primera iz EU, ZDA,...  Japonska centralna banke je imela neke akrobacije v preteklosti. Bom probal najti link.

Edit: Tukaj je en dokument. Nisem prebral, ampak zgleda, da pojasnjuje problem: http://ideas.repec.o...05-72.html< /a>

Vinci je napisal(a):
Ja, kaj pa če izguba presega kapital?

Aja, še to, banka rabi kapital, ne pa še več obveznosti, zato izdaja obveznic s strani centralne banke ne rešuje problema kapitala. In glede na to, da je recimo Banka Slovenije v državni lasti, mora njeno morebitno izgubo, ki presega kapital in rezerve, pokriti država. In to se menda tehnično naredi z izdajo državnih obveznic.

To  je tudi razlika do Feda, ker ta za razliko od BS ni v drzavni lasti, tudi drzava nima nobenih obveznosti kakrsnegakoli pokrivanja.

Če najdeš kak dokument o tem, kako se pokriva izguba Feda v ZDA, se priporočam.