V politiki se ne zgodi nič brez konkretnega interesa. Interesi za spravarjenje niso preveč očitni, jih je pa možno razbrati iz tega, kam običajno zaidejo polpreteklozgodivinske debate. Ponavadi se vedno končajo tako, da spravator vsakega, ki noče skupaj z njim pizditi čez komuniste, proglasi za komunajzarja. Rezultat je v politiki ponavadi tudi namen, torej je namen spravnega konflikta to, da se čimveč Slovencev proglasi za komuajzarje.

Osnovne predpostavke spravatorjev so, po vsem sodeč, sledeče:

1) Neukemu ljudstvu je treba dopovedati, da je komunizem absolutno zlo, o katerem ne sme niti premišljevati, da se ga ne naleze. Pri tovrstnem prepričevanju pridejo zelo prav razne prilike in zgodbice, po možnosti z zgodovinsko tematiko. Pri tem je treba poudariti, da so zgodovinska dejstva so tu samo učni pripomoček, logično iz njih ne sme izhajati nič. Kam pa pridemo, če bi raja uporabljala logiko.

2) Komunizem je vse, kar škoduje profitom, oziroma vse, kar preprečuje da bi prišli "tapravi" oblast s čemer bi naša demokracija končno postala "taprava".

Skakanje okoli s titovkami je bolj folklora kot kaj drugega, ali pa v najslabšem primeru reakcija na spravarjenje.

"The fundamental coerciveness of society lies not in its machineries of social control, but in its power to constitute and to impose itself as reality." - Peter L. Berger, 'The Sacred Canopy'

[pavel]
"The fundamental coerciveness of society lies not in its machineries of social control, but in its power to constitute and to impose itself as reality." - Peter L. Berger, 'The Sacred Canopy'

"The reality-based community [believes] that solutions emerge from your judicious study of discernible reality... That's not the way the world really works anymore. We're an empire now, and when we act, we create our own reality." - an aide to George W. Bush, October 2004