[bigl]
> [kren]
> Zaposlenim se ponavadi jebe za delež v družbi. Razen, če ga lahko vnovčijo, ali če se jim to pozna pri plači.

Z delavskim delničarstvom so pred precej leti v Pitsburgu v ZDA rešili, mislim, da jeklarne. In postali miljonarji. Tako da, kot pri vsaki stvari oziroma podvigu mora obstajati - motiv - bi rekel Šerlok. In kapitalizem seveda, ampak ne našega tipa. Lep dan.

V določenih branžah ni nekih hudih dobičkov in tam lahko delavsko lastništvo pomeni zgolj stabilno službo, brez nekih omembe vrednih izplačil dobičkov. Če podjetjem v taki branži začnejo upravljati finančniki, to dostikrat zamenja nekaj lastnikov, vsak vanj vloži kakšen fičnik in kup norih idej, nazadnje pa se vse skupaj klaverno konča. Če pa so lastniki delavci in če vsaj vodilni razumejo v tem postu predstavljeno logiko, lahko tako podjetje "trajno zagotavlja" nekaj solidnih delovnih mest za populacijo, katere domet ni ravno Google ali Porsche.

Tudi v Sloveniji se najde kakšen tak primer, od kmetij in gozdov (ki so de facto podjetja), pa do podjetij, kot sta Domel in Kolpa. Tudi Trimo in Gorenje sta bili primerni podjetji za tako filozofijo, vendar je vodstvo ubralo drugačno pot.

Od primera do primera različno. Je pa zanimiva stalnica, da se v državnih podjetjih to ne zgodi. V nasprotju z deklarativno zavezanostjo ljudstvu. Država ne mara lastnikov.