Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Zaradi suše bo v Pomurju manj koruze

Strani: 1

anon-178149 sporočil: 4.311
[#2729387] 21.08.18 12:34
Odgovori   +    18

Kot poroča RTV Slovenija, Suša v drugi polovici julija in avgusta je najbolj prizadela poljščine na plitkih prodnatih tleh in tleh na prisojnih legah gričevnatega območja Pomurja. Med najbolj prizadetimi poljščinami je koruza, saj je toplotni stres povzročil njeno predčasno dozorevanje.
Zanimivo, suša je dobila po novem že božanske atribute in se piše z VELIKo začetnico...., gre pa za vsakoletni dogodek, nevreden omembe. Sicer pa vedno ista lajna, suša je prizadela pridelek koruze, moča je prizadela pridelek pšenice, cena jabolk bo zaradi obilnega pridelka padla.... ma pejte se solit in začnite sejat primerne rastline za določena tla in podnebje, ali pa začnite polja namakat. Blizu vam teče druga najbolj vodnata reka z alpsko snežnim vodnim režimom, ki se odlikuje po velikem pretoku v poletnih mesecih.,Uporabite vodo, ki teče mimo vaših polj in pika! Samo ne venomer jamrat in to če je pridelek manjši in po novem tudi če je pridelek večji (jabolka)!
anon-162251 sporočil: 4.633
[#2729398] 21.08.18 13:40
Odgovori   +    7
Vsako leto iste fore - toča, susa, in nato poplave. Treba je saditi primerne kulture in jih zaščiti pred naravnimi vplivi.
spiderman sporočil: 1.741
[#2729431] 21.08.18 16:01
Odgovori   +    3
Suša? Letos?
Maja, junija in julija nismo imeli skupaj "v kosu" treh dni brez dežja?!?!?
Farbajte vi koga drugega!
rx170 sporočil: 6.403
[#2729479] 21.08.18 22:15
Odgovori   +    1
Treba je vedeti nekaj stvari preden se pametuje:
- koruza se v povprečju seje vsaj 10 dni prej, torej dozorevanje v drugi polovici avgusta ni tako zelo nenavadno (seveda je malce odvisno tudi od FAO razreda), je pa seveda res, da je avgustovska suša z visokimi temperaturami vse skupaj nekoliko pospešila
- ekonomika namakanja koruze je lahko zelo vprašljiva razen v primeru, ko se prideluje za lastno krmo (v suši je še vedno ceneje namakati kot pa kupovati krmo, katere cena je v sušnih letih visoka - pa čeprav je bil lani kljub namakanju tudi pridelek silažne koruze signifikantno manjši predvsem na prodnatih tleh); ravno tako je v ekstremnih sušah in temperaturah lahko učinkovitost vprašljiva (za oplodnjo je pomembna tudi relativna zračna vlaga). Lani npr. na sosednjih njivah na prodnatih tleh koruza in sladkorna pesa, obe namakani pri čemer koruza katastrofalnih 3-4 t/ha, pesa pa fantastičnih 86 t/ha in z digestijo nad 15%
- zadovoljive alternative za koruzo v krmnem obroku (drugo vprašanje je zakaj imam na ravnici toliko govedoreje) še nismo našli (čeprav je bilo precje poskusov s sudanskimi travami, sirki ipd.)

Ker je gradnja namakalnih sistemov bolj ali manj prepuščena lokalnim iniciativam (pa čeprav ob financiranju države) se le ti izgrajuejo zelo počasi. REs je tudi, da bi morali imeti neko celovito vodno politiko države, katere cilj ne bi bil, da čimprej odteče iz države ampak, da vodo iz zime in deževnih obdobij shranimo in uporabljamo v sušnih obdobjih.

Strani: 1