[FrRoSt]
> [mimoidoci]

> In v katerem času si ostal ti?

v pravo-vernem

Le v katerem drugem bi lahko?

Evo in zato si zaslužiš spomenik, ki leži najbližje slovenskemu parlamentu. Edino spomenik revoluciji je malo bližje.

SFSN bebčki

[mimoidoci]

Evo in zato si zaslužiš spomenik, ki leži najbližje slovenskemu parlamentu. Edino spomenik revoluciji je malo bližje.

SFSN bebčki

Ne mešaj mene s slovenskim parlamentom. Tudi s kakšnimi drugimi bebčki ne. Npr. tistimi, za domovino in boga pripravljeni.

[FrRoSt]
> [mimoidoci]

> Evo in zato si zaslužiš spomenik, ki leži najbližje slovenskemu parlamentu. Edino spomenik revoluciji je malo bližje.
>
> SFSN bebčki

Ne mešaj mene s slovenskim parlamentom. Tudi s kakšnimi drugimi bebčki ne. Npr. tistimi, za domovino in boga pripravljeni.

Nisem govoril o spomeniku tebi, ampak o spomeniku tvojemu alter egu Francu Rozmanu Stanetu. Bebček pa še vedno velja.

Ne poznam španskih razmer u nulo

... kar pa ti zadosca, da...

Dvomim, da jih imajo španska množična morišča toliko. Če sploh obstajajo.

... kurc pol, ane.

Piše pa v Đilasu lepo, zakaj mi še dandanes ne smemo in ne moremo biti ponosni na Balantiča, Španci pa na svojega Federica Garcio Lorco so - še krepko od Francovih časov naprej. Tudi knjižnice ne smemo imenovati po "protirežimskem" pesniku, ne da bi prišlo do sranja. Je z Lorco tudi tako? Ni.

lorce sploh ni. ne najdejo njegovega groba. ne najdejo ga med drugim zato, ker ga ne iscejo. ne iscejo ga, ker frajerji zgoraj za ilustracijo stalisca, kako bedasto da je po njihovo izkopavanje mrtvih, recejo v smislu reductio ad absurdum: pol pa pejte pa iscite lorco po celi spaniji, ha ha. (imas v tekstu.)

[mimoidoci]
Glede Đilasa. Dodana vrednost knjige je v bralcu samem. Torej prebere ga lahko marsikdo, a vprašanje je, kaj kdo izlušči.

glej, ce si premaknil cilj od "prebrati moras knjigo" do "(na podlagi nje) moras imeti taksna stalisca kot jaz", potem pac razumes, da se bos v nadaljevanju pogovarjal sam s sabo, ze po definiciji.

naj ti za konec se cisto tako for the record dodam pojasnilo svojega stalisca do slovenske ww2 preteklosti.

- osebno ne cutim potrebe po cim bolj podrobnem raziskovanju tistega casa v tem smislu, da brez tega ne bi mogel / mogli naprej. however...

- sigurno ne bos od mene slisal, kadar odkrijejo X ljudi zasutih v tankovskem rovu (primer pred nekaj leti, potegnjen iz rokava), da jih kurc gleda, saj da so ziher belcki in da so jih se premalo. ker so to ipak ljudje in njihova smrt, ceprav meni ti tako velik motivator kot janezu ali poldetu, ni niti brezvezna niti hvalevredna.

- razumem, da je vse to na koncu predvsem osebna stvar. ker so sicer v takrat ziveci druzini bili mnogi zalostni dogodki, niso pa nikogar kar prisli odpeljat in ubit. ce bi bilo tako, verjamem, da bi to lahko bila taka travma, ki bi trajala se danes in v meni. razumem pokojno staro teto, ki je bila na teharjih in vlekla to tezko grenkobo do groba v sedanjem casu.

- nikakor ne trdim, da bi moj osebni bolj easygoing pogled "moral" biti splosen in predpisan. verjamem, da za koga drugega je pa povsem drugace. zato nisem proti temu, da se raziskovanje dogaja. ceprav ne grem demonstrirat, da naj se. (na tem mestu se lahko slovenska dvotaktna pamet odloci, ali sem prijatelj, ker nisem proti, ali pa sovraznik, ker nisem dovolj za.)

- komot tudi sprejmem, da je drzava tista, ki naj temu cim bolj odpre vrata in tudi denarnico, saj a) je drzava tista, pod marelo katere je bilo vse narejeno in b) glede na to, za kaksne vse wtf namene se "javni" denar porablja, je tako rekoc stvar higiene ga porabiti tudi za kaj takega, kar bo delu populacije naredilo zivljenje bolj znosno.

- vsakomur, ki meni, da je cim bolj siroko razgrinjanje preteklosti pomembno zato, ker da bi to trajno spremenilo preference danes zivecih volilcev (saj o tem se na koncu najbrz pogovarjamo, kajne) sugeriram nekaj predvidnosti, tako kot pri mnogih slovenskih prepricanjih "ce se bo le zgodilo X, bo potem ziher Y".

ps. k realu - evropsko sodisce je pred 5 dnevi razsodilo, da je protipravna nemska ureditev sportnih stavnic, ki jih ureja kot drzavni monopol.

@crt, nisem bral Đilasa, sem pa Balantiča. Takšna dela kupim. In ne vem kaj imajo recimo kamničani proti poimenovanju svoje knjižnice po njem - umetniku po srcu in duši.Kajuha, ki je umrl prav tako mlad kot Balantič, slavijo, bi se Balantiču zagotovo poklonil. In obratno. Lep dan.

[bigl]
@crt, nisem bral Đilasa, sem pa Balantiča. Takšna dela kupim. In ne vem kaj imajo recimo kamničani proti poimenovanju svoje knjižnice po njem - umetniku po srcu in duši.Kajuha, ki je umrl prav tako mlad kot Balantič, slavijo, bi se Balantiču zagotovo poklonil. In obratno. Lep dan.

strinjam se s tem, kar pravis o balanticu in kajuhu.

sel sem prebrat par tekstov na temo kamniske knjiznice. zelo slikovito. prebral sem tudi rezultate glasovanj pri odlocanjih v zvezi s tem. ta razmerja moci so stvar volilnih rezultatov. lahko, da so mnogi kamnicani proti, vendar so, kot kaze, mnogi tudi za. kar je mogoce najvec, na kar je realno racunati. ker alternativa temu, da vsi morajo X, ni vsi morajo Y.

[mimoidoci]
> [crt]
> > [mimoidoci]
> > Zelo poenostavljaš. Ni point prepira kateri mrtvi so bolj mrtvi. Pri zgodovinarjih (recimo, da so oni najbolj kompetentni) je point, da nekateri med njimi trdijo, da se zgodovina ponareja, objektivna resnica pa je, da se zgodovina šele odkriva. A čutimo razliko?
>
> ne vem, kaj "vi" cutite, meni se glede zgodovine predvsem zdi aktualno njeno ponavljanje skozi prostor in cas.
>
> ce govoriva o spanski in slovenski ww2-in-tam-okoli zgodovini (ce se omejimo na samo ti dve drzavi), se po moje sele odkriva, saj je bila v obeh primerih dolgo izrecno pokrita.
>
>
> > To je zame bizarno in ne tisto kar pišeš ti.
>
> zal mi je, da zate tekmovanje, cigavi mrtvi so bolj mrtvi ali celo edini pravi mrtvi, ni bizarno.
>
>
> > Še posebej, ko zainteresirana raja privzame razlago o ponarejanju. In je Pričevalce in odkopavanja potrebno zaustavit in diskreditirat. E toga nema ni u Španjolskoj, a bogami ni na Balkanu.
>
> kako je s tem u spanjolskoj, je pisalo v linku, ki sem ga prilozil za odprtje te veje debate. imam obcutek, da tistega teksta nisi prebral, saj bi sicer bolj tezko trdil, da ustavljanja razkrivanja krvave preteklosti tam ni.
>
> zato ti prijazno kopiram relevantne dele.
>
> The speedy, mostly smooth transition to democracy was widely lauded, but involved a trade-off: Mainstream parties approved an amnesty law and agreed to keep politics free from the traumatic events of the recent past. Spain’s stability, it was argued, depended on not looking back.
>
> Campaigners say more than 100,000 of Franco’s victims from the civil war and its aftermath remain buried in unmarked graves across Spain — a figure, according to Amnesty International, only exceeded by Cambodia. Due to political and judicial obstacles, the remains of no more than an estimated 6,200 people have been exhumed.
>
> Timoteo Mendieta’s exhumation is significant because it is the first time a court has ever ordered a grave containing victims of the civil war or the Franco regime be opened up. The move was not triggered by the Spanish justice system but a judge in Argentina.
>
> Relatives of Franco’s victims had tried in vain to go through the Spanish courts.
>
> In 2008, the Spanish judge Baltasar Garzón, known for taking on ambitious cases like the attempted extradition of Chilean dictator Augusto Pinochet, opened a probe into the crimes of the Franco era and called for the 1977 amnesty law to be repealed. Garzón, accused of overreaching his jurisdiction, was suspended from office.
>
> “The Spanish judicial system is very politicized,” says Francisco Ferrándiz, an anthropologist at the CSIC National Research Center whose work has included comparing Spain’s methods of dealing with its violent past with those of other countries.
>
>
> > No in potem pride še do teze, da je pa 70 let že preveč nazaj ......
>
> cigave (oziroma zakaj se ravno z mano o njej pogovarjas)?
>
>
> > Čitaj Đilasa, majketi.
>
> cital zdavnaj, ko je moral biti se zavit v tapete, da se ga ni prepoznalo s platnice.
>
> za konec se nekaj, kar bi morda lahko pomagalo razcistiti morebitne nesporazume.
>
> moja teza ni "ne glejte slovenije, slovenija je kul, glejte namesto nje spanijo".
>
> moja teza je "fakin sit, glejte ta tekst o spaniji, ki bi lahko bil komot o sloveniji, samo imena so druga" - in to, da so imeli operaterji in zrtve mesoreznice tam zamenjane majice.
>
> ravno zato mi je bil posebej zanimiv, zato sem ga prinesel v debato and it all went downhill from there. podobnost je simetricna relacija, ce recem, da je A kot B, sem s tem tudi povedal, da je B kot A. upam, da je to jasno.

Glede Đilasa. Dodana vrednost knjige je v bralcu samem. Torej prebere ga lahko marsikdo, a vprašanje je, kaj kdo izlušči.

Ne poznam španskih razmer u nulo, niti nisem repliciral na tisti post s prilepljenim tekstom o Španiji, nego na ono razglabljanje o tvojih dedkih. In letelo ni toliko na Španijo, kot na naše zgodovinarje in na naš odnos do zgodovine. Na naše relativiziranje in posploševanje. Na naše vsegliharstvo.

Piše pa v Đilasu lepo, zakaj mi še dandanes ne smemo in ne moremo biti ponosni na Balantiča, Španci pa na svojega Federica Garcio Lorco so - še krepko od Francovih časov naprej. Tudi knjižnice ne smemo imenovati po "protirežimskem" pesniku, ne da bi prišlo do sranja. Je z Lorco tudi tako? Ni.

V Đilasu piše tudi zakaj morajo še vedno obstajati Dražgoše kot simbol zmage ter naših herojskih vrednot (približno po letošnjem Saši Vugi). Zakaj Dražgoše ne morejo biti raje slovenska razrušena in trpeča Guernica, kar bi bilo bližje resnici. In zakaj se o Guernici ve, kaj se je tam dogajalo, o Dražgošah se pa še danes zanika in manipulira dejstva.

V Đilasu piše zakaj ima Barbarin rov 11 pregrad. Dvomim, da jih imajo španska množična morišča toliko. Če sploh obstajajo. Španske grobove ilegalno zagrebljenih ob ograjah pokopališč sem pa gledal, nedavno v dokumentarcu. Na 11 betonskih pregrad v rudniku nisem naletel. Tudi na prepoved oglašanja tam nekih Pričevalcev ni bilo govora v tem dokumentarcu, pri nas pa prava hajka na javni RTV. Skoraj sto let stari revčki lažejo in si izmišljujejo dejstva pred kamero.

V Đilasu piše, zakaj so bili lastniki kakršnegakoli uporabnega premoženja razlaščeni in tudi v pretežni meri likvidirani. Za Franca ne vem, da so ga motile vile in tovarnice in da jih je pokradel, poplenil in uničil. Fašizem vsaj predpostavlja za silo odnos do privatne lastnine. Pa tudi Golega otoka in revidiranja stališč med isto mislečimi se niso šli.

V Đilasu piše, da kritični intelektualci niso dobro prišli skozi komunistični režim. V bistvu sploh niso prišli skozi. Za Dalija in Bunuela, ki sta bila tudi Lorcina prijatelja vemo, da sta ustvarjala pretežno v Španiji in to tudi pod omraženim Francom. V Jugi Dalijev in Bunuelov garant nismo nikoli spoznali. Podobno je bilo z inženirji, ki so jih naši šlosarji dokaj hitro eliminirali. Pa nemško in italijansko manjšino tudi že takoj maja/ junija 45.

Evrokomunizem je v Španiji uspeval že v sedemdesetih prejšnjega stoletja, pri nas je pa RKC še vedno zločinska.

Evo toliko vem o Španiji. Poleg nogometa. Ker slišim, da je zdajle ravno FC Barcelona zmagala. Ki je močna in bogata, med drugim tudi zaradi internetnih stavnic. Tako kot Real. Pri nas pa nanju še staviti ne moreš, ker so kvote nanju prenizke in dobiš ven manj kot si vplačal. Kljub izpolnitvi dogodka je tako zaradi ene same monopolistične stavnice z 10% davkom na srečke, da se ne špekulira preveč. Tega pa ni ne v Španiji ne nikjer drugod na svetu.

... čuj, mimoidoči ... evo, ker se na špansko polpreteklo preteklost ne spoznam in me ne zanima, fuzbal in stave pa me zanimajo, me res zanima, na kateri stavnici na svetu lahko stavim na Real ali Barco ob podobnih kvotah kot na Getafe ali Espanyol, če ostanem pri Primeri in pri dveh klubih iz istih mest ...

P.S.: ne vem, ampak močno dvomim, da kakšen vsaj približno normalen Španec za razrušeno in trpečo Guernico krivi Špance, kot neozgodovinarji za požgane in trpeče Dražgoše krivite Slovence, ker so izzivali nič hudega sluteče Nemce, ki so potem pač naredil, kar so morali narediti, ker je pač razmerje sto Slovencev za enega Nemca edino pravično ... aja, nič nisi povedal, če bi ti tudi rad bil toti Đilasov "Novi razred", o katerem se toliko govori in v čigar imenu se menda vse dela in zakaj jaz nisem normalen, ker to nočem biti, tudi če bi imel možnost ...

Balantič ni bil in ni protirežimski pesnik!!!!!! Lep dan.

[bigl]
Balantič ni bil in ni protirežimski pesnik!!!!!! Lep dan.

... čuj, kje si ti zdaj Balantiča našel in kaj imajo španski fuzbal in stave s slovenskimi pesniki ? ...

[najobj]
> [bigl]
> Balantič ni bil in ni protirežimski pesnik!!!!!! Lep dan.

... čuj, kje si ti zdaj Balantiča našel in kaj imajo španski fuzbal in stave s slovenskimi pesniki ? ...

Nekje nad tvojim odgovorom na kopipaste komentar. Bolj paše tja. Tam sem ga našel, da odgovorim. Lep dan.

[crt]
> Ne poznam španskih razmer u nulo

... kar pa ti zadosca, da...

da poskušam spregovoriti o našem odnosu do naše zgodovine, ki ga bolje poznam. Tako sva midva sploh začela. Repliciral sem na zgodbo o tvojih dedkih in na tvojo definicijo domačih zgodovinskih sporov. Mislim torej, da je odnos nekaterih naših "opinionmakerjev", da se zgodovina ponareja (medtem, ko se dejansko šele odkriva) precej ignorantski. Španija me v tem kontekstu niti ne zanima. Moja slabost je, da sem si jo pustil vsiliti.

> Dvomim, da jih imajo španska množična morišča toliko. Če sploh obstajajo.

... kurc pol, ane.

kurc je tudi posplošitev, da se tekst o Španiji bere, kot da bi šlo za Slovenijo.

> Piše pa v Đilasu lepo, zakaj mi še dandanes ne smemo in ne moremo biti ponosni na Balantiča, Španci pa na svojega Federica Garcio Lorco so - še krepko od Francovih časov naprej. Tudi knjižnice ne smemo imenovati po "protirežimskem" pesniku, ne da bi prišlo do sranja. Je z Lorco tudi tako? Ni.

lorce sploh ni. ne najdejo njegovega groba. ne najdejo ga med drugim zato, ker ga ne iscejo. ne iscejo ga, ker frajerji zgoraj za ilustracijo stalisca, kako bedasto da je po njihovo izkopavanje mrtvih, recejo v smislu reductio ad absurdum: pol pa pejte pa iscite lorco po celi spaniji, ha ha. (imas v tekstu.)

ne najdejo ga, ker ga ne iščejo ne drži...

Andaluzijska vlada lahko točno pove in specificira koliko denarja, pričevanj, raziskav in časa je zapravila za Lorco. Ga pa je z mednarodnim sodelovanjem. V primeru Lorce so nazadnje na podlagi X pričevanj in Y EUR prekopali teren za pol nogometnega igrišča, a se žal DNK ni ujemala. Iščejo ga še naprej. To zgodovinsko misterijo pa v krogih trenutnih oblasti proglašajo za sramoto. Menim, da je pri nas zgodovinska zavest drugačna.

> [mimoidoci]
> Glede Đilasa. Dodana vrednost knjige je v bralcu samem. Torej prebere ga lahko marsikdo, a vprašanje je, kaj kdo izlušči.

glej, ce si premaknil cilj od "prebrati moras knjigo" do "(na podlagi nje) moras imeti taksna stalisca kot jaz", potem pac razumes, da se bos v nadaljevanju pogovarjal sam s sabo, ze po definiciji.

naj ti za konec se cisto tako for the record dodam pojasnilo svojega stalisca do slovenske ww2 preteklosti.

- osebno ne cutim potrebe po cim bolj podrobnem raziskovanju tistega casa v tem smislu, da brez tega ne bi mogel / mogli naprej. however...

- sigurno ne bos od mene slisal, kadar odkrijejo X ljudi zasutih v tankovskem rovu (primer pred nekaj leti, potegnjen iz rokava), da jih kurc gleda, saj da so ziher belcki in da so jih se premalo. ker so to ipak ljudje in njihova smrt, ceprav meni ti tako velik motivator kot janezu ali poldetu, ni niti brezvezna niti hvalevredna.

hvala bogu, ne vem zakaj to sploh pišeš....

- razumem, da je vse to na koncu predvsem osebna stvar. ker so sicer v takrat ziveci druzini bili mnogi zalostni dogodki, niso pa nikogar kar prisli odpeljat in ubit. ce bi bilo tako, verjamem, da bi to lahko bila taka travma, ki bi trajala se danes in v meni. razumem pokojno staro teto, ki je bila na teharjih in vlekla to tezko grenkobo do groba v sedanjem casu.

- nikakor ne trdim, da bi moj osebni bolj easygoing pogled "moral" biti splosen in predpisan. verjamem, da za koga drugega je pa povsem drugace. zato nisem proti temu, da se raziskovanje dogaja. ceprav ne grem demonstrirat, da naj se. (na tem mestu se lahko slovenska dvotaktna pamet odloci, ali sem prijatelj, ker nisem proti, ali pa sovraznik, ker nisem dovolj za.)

- komot tudi sprejmem, da je drzava tista, ki naj temu cim bolj odpre vrata in tudi denarnico, saj a) je drzava tista, pod marelo katere je bilo vse narejeno in b) glede na to, za kaksne vse wtf namene se "javni" denar porablja, je tako rekoc stvar higiene ga porabiti tudi za kaj takega, kar bo delu populacije naredilo zivljenje bolj znosno.

- vsakomur, ki meni, da je cim bolj siroko razgrinjanje preteklosti pomembno zato, ker da bi to trajno spremenilo preference danes zivecih volilcev (saj o tem se na koncu najbrz pogovarjamo, kajne) sugeriram nekaj predvidnosti, tako kot pri mnogih slovenskih prepricanjih "ce se bo le zgodilo X, bo potem ziher Y".

ps. k realu - evropsko sodisce je pred 5 dnevi razsodilo, da je protipravna nemska ureditev sportnih stavnic, ki jih ureja kot drzavni monopol.

dobro si zafilozofiral. Tu še vedno ostajam pri skromnem mnenju o motečem odnosu nekaterih "opinionmakerjev", da se skuša našo zgodovino spremeniti ne pa raziskati.

[bigl]
> [najobj]
> > [bigl]
> > Balantič ni bil in ni protirežimski pesnik!!!!!! Lep dan.
>
> ... čuj, kje si ti zdaj Balantiča našel in kaj imajo španski fuzbal in stave s slovenskimi pesniki ? ...

Nekje nad tvojim odgovorom na kopipaste komentar. Bolj paše tja. Tam sem ga našel, da odgovorim. Lep dan.

... OK, potem pa odgovori tistemu, ki ga je tja vtaknil ...

P.S.: kdor slavi Balantiča, ker je bil domobranec, je podoben kreten kot tisti, ki slavi Kajuha, ker je bil partizan ...

[mimoidoci]

Nisem govoril o spomeniku tebi, ampak o spomeniku tvojemu alter egu Francu Rozmanu Stanetu. Bebček pa še vedno velja.

Mimoidoči inteligentnež, razne moje alter, nad in ostale ege kar pri miru pusti. Če se hočeš ukvarjati z raznimi minometi in Franci, je to tvoj bolj osebni probleme, ki mene ne tangira.

Drugače imam navado v takih in podobnih situacijah povedati:

Brigaj se zase in imel boš dovolj dela do smrti.

To Tarčo sem gledal. Pahor je povezovalec Slovencev, pravi da naj sodelujemo in se ne žalimo (sinočnji Žar na Tv1). Naj Cerar zamenja vso to staro bančno garnituro z mladimi, imajo znanje, so pošteni in jutri je njihov, ne naš.

[mimoidoci]
V Đilasu piše, da kritični intelektualci niso dobro prišli skozi komunistični režim. V bistvu sploh niso prišli skozi. Za Dalija in Bunuela, ki sta bila tudi Lorcina prijatelja vemo, da sta ustvarjala pretežno v Španiji in to tudi pod omraženim Francom.

Tole je 50:50.

Dali je med državljansko vojno gostoval po Evropi, 2.SV je prevedril v ZDA, kjer si je gradil slavo, v Španijo pa se je vrnil leta 1948. Recimo, da je imel zelo kontroverzen značaj.

Bunuel je bil med državljansko vojno na strani republikancev in se že pred njenim koncem umaknil v izgnanstvo (Francija, ZDA, Mehika), kjer je živel in ustvarjal vse do svoje smrti v Mehiki.

V Jugi Dalijev in Bunuelov garant nismo nikoli spoznali. Podobno je bilo z inženirji, ki so jih naši šlosarji dokaj hitro eliminirali. Pa nemško in italijansko manjšino tudi že takoj maja/ junija 45.

Ker že nabiraš top imena, vzemiva nobelovca Iva Andrića, predvojnega diplomata, ki je bil leta 1939 poslan za veleposlanika v Berlin in tam ostal do podpisa tripartitnega pakta, ko je odstopil. Med vojno je bil v Beogradu in predvsem pisal, po vojni pa se je čisto spodobno vključil v novo družbo in celo stopil v partijo. Nobelovo nagrado je dobil l. 1961.

[pobalin]
> [mimoidoci]
> V Đilasu piše, da kritični intelektualci niso dobro prišli skozi komunistični režim. V bistvu sploh niso prišli skozi. Za Dalija in Bunuela, ki sta bila tudi Lorcina prijatelja vemo, da sta ustvarjala pretežno v Španiji in to tudi pod omraženim Francom.

Tole je 50:50.

Dali je med državljansko vojno gostoval po Evropi, 2.SV je prevedril v ZDA, kjer si je gradil slavo, v Španijo pa se je vrnil leta 1948. Recimo, da je imel zelo kontroverzen značaj.

Bunuel je bil med državljansko vojno na strani republikancev in se že pred njenim koncem umaknil v izgnanstvo (Francija, ZDA, Mehika), kjer je živel in ustvarjal vse do svoje smrti v Mehiki.

> V Jugi Dalijev in Bunuelov garant nismo nikoli spoznali. Podobno je bilo z inženirji, ki so jih naši šlosarji dokaj hitro eliminirali. Pa nemško in italijansko manjšino tudi že takoj maja/ junija 45.

Ker že nabiraš top imena, vzemiva nobelovca Iva Andrića, predvojnega diplomata, ki je bil leta 1939 poslan za veleposlanika v Berlin in tam ostal do podpisa tripartitnega pakta, ko je odstopil. Med vojno je bil v Beogradu in predvsem pisal, po vojni pa se je čisto spodobno vključil v novo družbo in celo stopil v partijo. Nobelovo nagrado je dobil l. 1961.

... čuj, če jaz našo zgodovino in totega mimoidočega prav razumem, smo pred drugo vojno imeli demokracijo s privatno lastnino in smo imeli približno nič, potem so prišli Švabi in so nam vse porušili, potem so v porušeno domovino prišli komunisti in so najprej vsem vse pokradli, potem pa z državno lastnino v 45 letih niso naredili nič ... no, potem pa je končno prišla svoboda in demokracija skupaj s privatno lastnino, ampak so prišli tajkuni, ki so nam vse uničili in pokradli, potem pa je še država vse prodala tujcem, ki zdaj ne vejo, kaj bi s to lastnino sploh radi in jo prodajajo naprej ... jebiga, ni nam usojeno ...

P.S.: tole en.wikipedia.org/wik...ry_picking naj pogleda, če bo mimoidoči še prišel kaj mimo, čeprav sem tukaj prebral, da wikipedia za prave intelektualce ne pomeni nič ...

[najobj]
P.S.: tole en.wikipedia.org/wik...ry_picking naj pogleda, če bo mimoidoči še prišel kaj mimo,

Ja, to je nekako moj point. Če že pobira češnje, takole po dve ali tri, bi pa ja lahko pogledal, če so kaj črvive, še preden jih postreže.

čeprav sem tukaj prebral, da wikipedia za prave intelektualce ne pomeni nič ...

Ja, pripomba v tem smislu je padla semkaj, mislim da bolj z desnega brega. Meni je OK, če hoče del naroda tičati v preteklosti, ni mi pa več OK, ko se zavem, da je tudi velik del silno učene, napredne in družbeno odgovorne populacije levega brega arogantno vzvišeno lenobno odklonilen do wikipedije. Menijo, da je slaba, izboljšali je pa ne bi. Sploh pa si ne bi s krpanjem nečesa tako amaterskega (ali amero-imperialističnega) mazali rok brezplačno, netočkovano in brez dodatkov.

[pobalin]
> [mimoidoci]
> V Đilasu piše, da kritični intelektualci niso dobro prišli skozi komunistični režim. V bistvu sploh niso prišli skozi. Za Dalija in Bunuela, ki sta bila tudi Lorcina prijatelja vemo, da sta ustvarjala pretežno v Španiji in to tudi pod omraženim Francom.

Tole je 50:50.

Dali je med državljansko vojno gostoval po Evropi, 2.SV je prevedril v ZDA, kjer si je gradil slavo, v Španijo pa se je vrnil leta 1948. Recimo, da je imel zelo kontroverzen značaj.

Bunuel je bil med državljansko vojno na strani republikancev in se že pred njenim koncem umaknil v izgnanstvo (Francija, ZDA, Mehika), kjer je živel in ustvarjal vse do svoje smrti v Mehiki.

> V Jugi Dalijev in Bunuelov garant nismo nikoli spoznali. Podobno je bilo z inženirji, ki so jih naši šlosarji dokaj hitro eliminirali. Pa nemško in italijansko manjšino tudi že takoj maja/ junija 45.

Ker že nabiraš top imena, vzemiva nobelovca Iva Andrića, predvojnega diplomata, ki je bil leta 1939 poslan za veleposlanika v Berlin in tam ostal do podpisa tripartitnega pakta, ko je odstopil. Med vojno je bil v Beogradu in predvsem pisal, po vojni pa se je čisto spodobno vključil v novo družbo in celo stopil v partijo. Nobelovo nagrado je dobil l. 1961.

Bunuelovi filmi španske produkcije, snemani v Španiji, ki so med drugim ali prejeli Zlato palmo, Oskarja ali bili nominirani za Oskarja: Viridiana (1961), Tristana (1970), Diskretni šarm buržoazije (1972) (tudi španska produkcija, lokacija snemanja Pariz), Mračni predmet poželenja (1977). Ni pretežen opus, bolj znan in kvalitetnejši pa je.

Viri: IMdB (Internet Movie database), Wikipedia.

[pobalin]
> [najobj]
> P.S.: tole en.wikipedia.org/wik...ry_picking naj pogleda, če bo mimoidoči še prišel kaj mimo,

Ja, to je nekako moj point. Če že pobira češnje, takole po dve ali tri, bi pa ja lahko pogledal, če so kaj črvive, še preden jih postreže.

> čeprav sem tukaj prebral, da wikipedia za prave intelektualce ne pomeni nič ...

Ja, pripomba v tem smislu je padla semkaj, mislim da bolj z desnega brega. Meni je OK, če hoče del naroda tičati v preteklosti, ni mi pa več OK, ko se zavem, da je tudi velik del silno učene, napredne in družbeno odgovorne populacije levega brega arogantno vzvišeno lenobno odklonilen do wikipedije. Menijo, da je slaba, izboljšali je pa ne bi. Sploh pa si ne bi s krpanjem nečesa tako amaterskega (ali amero-imperialističnega) mazali rok brezplačno, netočkovano in brez dodatkov.

Najbolj signifikanten primer cherry pickinga je najobjestnejšega izbiranje tem, ko se javlja na ta Forum. In nato izvijanje, ko ga človek malo bolj privije. S pobalinskimi akcijami še nimam dovolj izkušenj, a opažam da merijo precej v isto smer. Od vseh "španskih" argumentov si napadel enega s pomočjo Googla.

Sta osnovno tezo moje debate, da domačo zgodovino pri nas šele odkrivamo, že napadla in zavrgla? Sta bolj pristaša teorije o ponarejanju naše zgodovine? Razpišita se o tem, pezdeta.

[mimoidoci]
Bunuelovi filmi španske produkcije, snemani v Španiji, ki so med drugim ali prejeli Zlato palmo, Oskarja ali bili nominirani za Oskarja: Viridiana (1961), Tristana (1970), Diskretni šarm buržoazije (1972) (tudi španska produkcija, lokacija snemanja Pariz), Mračni predmet poželenja (1977). Ni pretežen opus, bolj znan in kvalitetnejši pa je.
Viri: IMdB (Internet Movie database), Wikipedia.

Imaš prav. Tudi jaz sem se ob pisanju odgovora zanesel na Wikipedijo, ampak preveč površno in predvsem na ta del:

In 1949, Buñuel renounced his Spanish citizenship to become a naturalized Mexican.
Buñuel remained in Mexico for the rest of his life, although he spent periods of time filming in France and Spain. In Mexico, he filmed 21 films during an 18-year period.

V nadaljevanju ne gre, da bi ti naprej oporekal, ampak samo za dopolnjevanje slike. Kako se je Bunuel prvič vrnil domov:

But in 1961, General Franco, anxious to be seen to be supporting Spanish culture invited Buñuel back to his native country - and Bunuel promptly bit the hand that fed him by making Viridiana (1961), which was banned in Spain on the grounds of blasphemy, though it won the Palme d'Or at the Cannes Film Festival.

Released in 1961, the film sparked controversy both in Spain and the Vatican, and as a result all existing negatives were ordered to be destroyed. The film, won the Palme d'Or at the 1961 Cannes Film Festival, and copies of the film that had been shipped to Paris survived and were subsequently distributed. Viridiana would be re-released in Spain 16 years later, in 1977.

Tudi pri naslednjih projektih s špansko udeležbo in na španskih lokacijah se je Bunuelu malo zatikalo pri cenzorjih in financerjih, kar pa ni bila izključno krivda Francovega režima...

Ampak midva delava veliko napako, ker se meniva o umetnikih, ki so odrasli že pred nastopom diktature. V bistvu bi morala gledati generacije tistih, ki so se rodili, odraščali in šolali v času diktature - če sva že pri filmu, Almodovar in Kusturica.

[mimoidoci]
S pobalinskimi akcijami še nimam dovolj izkušenj, a opažam da merijo precej v isto smer. Od vseh "španskih" argumentov si napadel enega s pomočjo Googla.

Za začetek bi jaz narekovaje prestavil na "argumentov". Google je samo orodje za nekoga, ki išče podatke, da jih bo primerjal in pretehtal in morda uporabil v argumentaciji ali pa celo ugotovil svojo zmoto in se kaj naučil iz tega. Jaz sem tako lekcijo dobil od tebe v zvezi z Bunuelom. In daleč od tega, da bi obžaloval, ker nisem izvedel samo nekaj novega ampak sem se zakuril, da si spet ogledam njegova zadnja filma, ki sem ju videl tako davno, da sem ju že čisto pozabil.

Sta osnovno tezo moje debate, da domačo zgodovino pri nas šele odkrivamo, že napadla in zavrgla? Sta bolj pristaša teorije o ponarejanju naše zgodovine?

Da ne bo nesporazumov, je spodaj citat tvoje osnovne teze iz odgovora Črtu.

Zelo poenostavljaš. Ni point prepira kateri mrtvi so bolj mrtvi. Pri zgodovinarjih (recimo, da so oni najbolj kompetentni) je point, da nekateri med njimi trdijo, da se zgodovina ponareja, objektivna resnica pa je, da se zgodovina šele odkriva. A čutimo razliko?
To je zame bizarno in ne tisto kar pišeš ti. Še posebej, ko zainteresirana raja privzame razlago o ponarejanju.

Tega nisem komentiral, ker sem čutil, da gre za bolj osebno zadevo, saj je izšla iz Črtovega opisa družinske zgodbe. Ker pa me pozivaš k izjasnjevanju, ti pa povem, da sem univerzalno za čim večjo transparentnost in za odkrivanje resnice, kakršnakoli že je. Sem pa tudi zagovornik tega, da se iz zgodovine ne sme delati politično-gostilniškega cirkusa, kot tudi ne nekakšne tabu teme stricev, ki jo držijo v kletni sobi brez oken zaklenjeno s tremi ključavnicami.

Zgodovino je treba poznati čim bolje, da bi se iz nje lahko vsaj nekateri vsaj nekaj malega naučili. Predvsem se je pa treba zavedati, da vsako dopolnjevanje zgodovine izgleda kot popravljanje, če pa gre za dopolnjevanje, ki ruši kakšne nezgodovinske/režimske mite, je pa percepcija prenarejanja toliko bolj realna. Zaradi tega je treba take stvari početi z zelo prefinjenim občutkom, raziskujejo in objavljajo naj zgodovinarji, čuvaji podzemnih skrivnosti naj se zavedajo moči vode, ki se nabira za njihovimi jezovi, politiki naj se bavijo izključno z danes in jutri.

Ker sem vseglihar, kar je tukaj zmerljivka za pravega svobodnjaka, ki lahko razmišlja brez partijskih ali cerkvenih bergel, mi je precej jasno, zakaj je primerjava režimov Franca in Tita pri nas večstransko neželena tema. Vsaka od najbolj zainteresiranih strani ima pri tem kaj izgubiti, dobiti pa ne more nobena, ker gre samo za drugo stran istega prebitega groša.

In je Pričevalce in odkopavanja potrebno zaustavit in diskreditirat. E toga nema ni u Španjolskoj, a bogami ni na Balkanu.

Na to sem ti repliciral, ker imam poln kufer tega prekletega svetobolja, in slovenske (prej jugoslovanske) edinstvene unikatnosti v lepotah in dobrotah, v zločinih in pokvarjenosti.

Razpišita se o tem, pezdeta.

Mislim da bo tole zgoraj več kot dovolj. Če ti bo izpod umazanih prstov zlezla še kakšna zmerljivka, si jo izvoli zabasati tja, kamor vidiš samo s pomočjo ogledala.

[mimoidoci]
> [pobalin]
> > [najobj]
> > P.S.: tole en.wikipedia.org/wik...ry_picking naj pogleda, če bo mimoidoči še prišel kaj mimo,
>
> Ja, to je nekako moj point. Če že pobira češnje, takole po dve ali tri, bi pa ja lahko pogledal, če so kaj črvive, še preden jih postreže.
>
> > čeprav sem tukaj prebral, da wikipedia za prave intelektualce ne pomeni nič ...
>
> Ja, pripomba v tem smislu je padla semkaj, mislim da bolj z desnega brega. Meni je OK, če hoče del naroda tičati v preteklosti, ni mi pa več OK, ko se zavem, da je tudi velik del silno učene, napredne in družbeno odgovorne populacije levega brega arogantno vzvišeno lenobno odklonilen do wikipedije. Menijo, da je slaba, izboljšali je pa ne bi. Sploh pa si ne bi s krpanjem nečesa tako amaterskega (ali amero-imperialističnega) mazali rok brezplačno, netočkovano in brez dodatkov.

Najbolj signifikanten primer cherry pickinga je najobjestnejšega izbiranje tem, ko se javlja na ta Forum. In nato izvijanje, ko ga človek malo bolj privije. S pobalinskimi akcijami še nimam dovolj izkušenj, a opažam da merijo precej v isto smer. Od vseh "španskih" argumentov si napadel enega s pomočjo Googla.

Sta osnovno tezo moje debate, da domačo zgodovino pri nas šele odkrivamo, že napadla in zavrgla? Sta bolj pristaša teorije o ponarejanju naše zgodovine? Razpišita se o tem, pezdeta.

... čuj, mimoidoči ... evo, ker se na totem forumu že nekaj cajta zavestno izogibam naše polpretekle preteklosti, imam občutek, da si ti tudi v zvezi s totim cherry pickingom obtičal v preteklosti ... no, je pa res, da me je snobovska vzvišenost in perverzna ogabnost stavka "Enačimo drhal s socialnega dna, ki je klala na slovenskih tleh po koncu vojne 1945 in ki so jo vodili ključavničarji, tesarji, falirani študentje, mesarji in podobno, z uporniško vojsko, ki so jo vodili visoko šolani oficirji in ki je služila interesom kapitala in aristokracije." sprovocirala, da sem se sploh javil, kjer pa je iz mojega forum.finance.si/?m=...581&single posta dokaj jasno, da polpretekle preteklosti in njenih novodobnih razlagalcev ne jemljem preveč resno, sploh če imajo novodobni razlagalci zgodovine težave z zemljepisom ...

P.S.: totega tvojega "pezdeta" nisem opazil in zato ne vem, zakaj bi reagiral ...

[pobalin]

Mislim da bo tole zgoraj več kot dovolj. Če ti bo izpod umazanih prstov zlezla še kakšna zmerljivka, si jo izvoli zabasati tja, kamor vidiš samo s pomočjo ogledala.

Rekel sem vama pezdeta, res je. Ker sta začela privatno debato o meni, pa še izven konteksta je bila.

Ampak, če ogledalo nastavimo še tebi - a niso tile umazani prsti tudi zmerljivka? Ker imam tudi jaz idejo, kam si jih ti izvoli zabasati. Namreč tja, kjer tudi ogledalo ne deluje.

[najobj]

P.S.: totega tvojega "pezdeta" nisem opazil in zato ne vem, zakaj bi reagiral ...

eklatanten primer cherry pickinga....

P.S.: včasih sem prav vesel, kako lahko je s tabo češnje zobat (after your cherry picking).

[mimoidoci]
> [najobj]
>
> P.S.: totega tvojega "pezdeta" nisem opazil in zato ne vem, zakaj bi reagiral ...

eklatanten primer cherry pickinga....

P.S.: včasih sem prav vesel, kako lahko je s tabo češnje zobat (after your cherry picking).

... jebiga, bil sem že marsikaj, ampak pezde me na totem forumu ni še noben poimenoval ...

P.S.: zelo zanimivo in še bolj pomenljivo je, da "češnje" v poševnem tisku tukaj zgoraj nočeš zobat ...

Po moje je "domača zgodovina" samo bolj strokoven izraz za "zgodovina po domače". Vsekakor ostaja dilema kdaj naj se pravzaprav tota "domača zgodovina" sploh začne. Also, ali naj se njeno štetje začne že z rojstvom ali šele s presvetljenstvom (čisto nov izraz za SP) nekje v srednjih letih, ko nek "domač komunajzar" zjutraj vstane in najprej zakorači z desno nogo namesto z levo. Po domače je desna leva en dva tri, namesto leva desna en dva tri, tisti zgodovinski trenutek.

[najobj]

... jebiga, bil sem že marsikaj, ampak pezde me na totem forumu ni še noben poimenoval ...

... če ti je všeč povej, bom še kdaj uporabil ...

[mimoidoci]
> [najobj]
>
> ... jebiga, bil sem že marsikaj, ampak pezde me na totem forumu ni še noben poimenoval ...

... če ti je všeč povej, bom še kdaj uporabil ...

... čuj, če ti bo potem lažje, kar izvoli, ker rad pomagam ...