Ob visanju cen na trgu nafte se kljub isti marži, nabere več te marže absolutno, če predvidevam, da je povpraševanje ne elastično.
Če je marža v fix procentu pri regulaciji npr.
Če sva pri plinu ali elektriki, mislim da noben ne preprecuje, da bi imeli ponudniki nižjo ceno od regulirane.
To je prej stvar premalo konkurence kot regulacije?
GEN-I je lani imel nekaj časa nižjo ceno od regulirane pa jo potlej povišal :).

Lani so se hvalili, kako so priskrbeli alžirski plin, verjetno ne poceni. Sedaj je ta drag plin treba nekak pokrit.
Verjetno kar precej plina proda petrol in je kompenzacija stvar dogovora in jim petrol ne teži zaradi reguliranih cen goriv npr.
Geoplin je bil lani že pred bankrotom, bili so v kratki poziciji, ko so prodali ruski plin, dobav pa ni bilo. Sedaj pa so long kupili alzirski plin, trg je šel pa dol in bi bilo malo nerodno, če bi spet bankrotirali oz bi blo bolje če bi že prvič :)

[mimoidoci]
> [hostamox]
> Kaj ni bolje, da država npr določi ceno, ki omogoča minimalen dobiček namesto da se maximalen odtoci v tujino. Vsaj kar se tiče goriv.
> Ali misliš, da bi bile kake pozitivne spremembe ob deragulaciji za potrosnike ali državo prek pobranih davkov? Ok ddvja bi bilo nekaj več.


Poglejva raje najprej kaj pomeni državna regulacija npr. cene zemeljskega plina v tem trenutku (v RS seveda).

1. Gospodinjstva že celo leto plačujejo (prek položnic) regulirano ceno 73 EUR/ MWh. Je seveda enako 0,073 EUR/ kWh.
2. Letos na borzah cena zemeljskega plina sploh še ni dosegla tako visoke cene kot nam jo prijazno regulira naša vlada. Cena na borzah pa je bila tudi že 3x nižja. Pretežno pa se je gibala med 30 in 40 EUR/ MWh. Tudi danes lahko celotno dobavo v 2024 na terminskih trgih kupiš po 50 EUR/ MWh.
3. Ob tem je naša vlada poskrbela še za "uboge" trgovce in distributerje, če so slučajno s slabo trgovalno strategijo kupili plin za dobavo v 2023 po rekordnih cenah v obdobju september - oktober 2022. Vse slabo domišljene in panične nakupe nad regulatorno ceno jim vrača v obliki kompenzacij.
4. Za trgovce je na ta način popolnoma vseeno kako slabe nakupe so izvedli. Žal pa vlada ne ureja, da se slabi nakupi najprej netirajo z letošnjimi, ki so bili vsi po vrsti uspešni in krepko pod regulirano ceno (dobiček vnaprej zaklenjen), ker kot že rečeno, cena na borzah letos sploh še ni -in verjetno sploh ne bo- dosegla regulatorne cene. Vlada tu ravna asimetrično (z diskriminatorno zakonodajo) v korist trgovcev in dobaviteljev in v škodo potrošnikov.
5. Dodaten humoristični vložek predstavlja tudi dejstvo, da je vlada, za vsak slučaj, kompenziranje dobaviteljev in trgovcev (beri: zaščito njihovih slabih poslovnih odločitev) podaljšala od sredine letošnjega leta najprej do konca leta, sedaj pa bodo sprejeli še podaljšanje kompenzacij v celotno prihodnje leto.
6. Podobno je pri elektriki, samo da je tam trg preveč volatilen, da bi lahko eksplicitno pokazali na ogromne razlike med nabavnimi in reguliranimi cenami elektr. energije - v škodo potrošnikov seveda.
7. Tudi DDV-ja je vsekakor nekaj več, če po reguliranih cenah prodajaš nekaj kar je na trgu krepko ceneje.

To je lepo in prav vendar Frankl trdi, da se bo po koncu regulacije cena bencina še povečala

[rx170]
> [mimoidoci]
> > [hostamox]
> > Kaj ni bolje, da država npr določi ceno, ki omogoča minimalen dobiček namesto da se maximalen odtoci v tujino. Vsaj kar se tiče goriv.
> > Ali misliš, da bi bile kake pozitivne spremembe ob deragulaciji za potrosnike ali državo prek pobranih davkov? Ok ddvja bi bilo nekaj več.
>
>
> Poglejva raje najprej kaj pomeni državna regulacija npr. cene zemeljskega plina v tem trenutku (v RS seveda).
>
> 1. Gospodinjstva že celo leto plačujejo (prek položnic) regulirano ceno 73 EUR/ MWh. Je seveda enako 0,073 EUR/ kWh.
> 2. Letos na borzah cena zemeljskega plina sploh še ni dosegla tako visoke cene kot nam jo prijazno regulira naša vlada. Cena na borzah pa je bila tudi že 3x nižja. Pretežno pa se je gibala med 30 in 40 EUR/ MWh. Tudi danes lahko celotno dobavo v 2024 na terminskih trgih kupiš po 50 EUR/ MWh.
> 3. Ob tem je naša vlada poskrbela še za "uboge" trgovce in distributerje, če so slučajno s slabo trgovalno strategijo kupili plin za dobavo v 2023 po rekordnih cenah v obdobju september - oktober 2022. Vse slabo domišljene in panične nakupe nad regulatorno ceno jim vrača v obliki kompenzacij.
> 4. Za trgovce je na ta način popolnoma vseeno kako slabe nakupe so izvedli. Žal pa vlada ne ureja, da se slabi nakupi najprej netirajo z letošnjimi, ki so bili vsi po vrsti uspešni in krepko pod regulirano ceno (dobiček vnaprej zaklenjen), ker kot že rečeno, cena na borzah letos sploh še ni -in verjetno sploh ne bo- dosegla regulatorne cene. Vlada tu ravna asimetrično (z diskriminatorno zakonodajo) v korist trgovcev in dobaviteljev in v škodo potrošnikov.
> 5. Dodaten humoristični vložek predstavlja tudi dejstvo, da je vlada, za vsak slučaj, kompenziranje dobaviteljev in trgovcev (beri: zaščito njihovih slabih poslovnih odločitev) podaljšala od sredine letošnjega leta najprej do konca leta, sedaj pa bodo sprejeli še podaljšanje kompenzacij v celotno prihodnje leto.
> 6. Podobno je pri elektriki, samo da je tam trg preveč volatilen, da bi lahko eksplicitno pokazali na ogromne razlike med nabavnimi in reguliranimi cenami elektr. energije - v škodo potrošnikov seveda.
> 7. Tudi DDV-ja je vsekakor nekaj več, če po reguliranih cenah prodajaš nekaj kar je na trgu krepko ceneje.

To je lepo in prav vendar Frankl trdi, da se bo po koncu regulacije cena bencina še povečala

Pri elektriki in zemeljskem plinu se nahajajo pretežno prijatelji. Tam gre za regulativo z direktnim določanjem cene z uredbami. Trg je precej nižje (vsaj pri plinu) zato je marža super.

Medtem, ko gre pri regulaciji goriv za modelsko formiranje cene glede na cene na borzah in kjer je marža trgovcev zelo omejena. Rezime: Petrol je bolj kot ne jebena stranka, energetski lobi pa je čisto nekaj drugega. Ja, če bi modelski izračun za goriva sprostili, bi se marža verjetno prosto formirala, je pa tu vsaj nekaj konkurence, ki je pri drugih energentih ni.