[FIN-300307]
Zelo dragi gospod Mencinger, pojdite že enkrat v penzijo!

Glede na to, kako je zajebal Slovenijo s svojimi neumnostmi bi bilo primerneje, če bi on odplačeval svoj dolg. Nobene penzije.

varčuje se takrat ko se nekaj ima! kaj bomo pa zdaj varčevali?

[čarli]
Seveda pa spremembe niso vidne čez noč. Sm enim to nikol ne potegne zato pa je Slovenija v takšnem dreku kot je.

Ne samo to. Kadar delamo resne reforme, njihove slabe posledice udarijo takoj, dobre pa šele z leti.

Primer: olajšamo in pocenimo odpuščanje delavcev

kratkoročni učinek: delodajalci začno odpuščati odvečne delavce, ki jih do sedaj niso mogli in so se "nakopičili" v firmi z leti omejitev pri odpuščanju

dolgoročni učinek, če sploh pride: investitorji bodo ocenili, da država ni restriktivna pri uravnavanju števila delavcev in zato več investirali, če bodo tudi ostali pogoji investiranja dobri, sicer ne.

Zato je reforme, kljub temu, da so krvavo potrebne, težko sprejeti. Večina od njih deluje tako kot sem opisal zgoraj, potem pa prepričaj milijone becev.

[marsonn]
Kakšen komunizem? To, da banke posojajo denar le tajkunom ni komunizem ampak kapitalizem.

Načeloma imaš prav, pomaga pa ti ne dosti pri utemeljevanju.

V Sloveniji imamo korporativistični državni kapitalizem z nadpovprečno veliko ostanki socialistične družbene ureditve, ki je v bistvu tudi neka izmalićena oblika kapitalizma.

Komunizem zahteva brezpogojno plansko proizvodnjo v lasti neposrednih proizvajalcev ter popolnoma obvladovano distribucijo ustvarjenega produkta, zato se tudi nobena komunistična država razen zgodnje boljševiške Rusije temu ni približala. Ta pa je za projekt žrtvovala nekaj deset milijonov ljudi, ki so umrli od lakote, medtem ko so uradniki v Moskvi in Kijevu planirali, kaj bi se naslednje leto jedlo.

[vuksan]
> [jesterjay]
> Jože, profesor moj...
> Takole ti bom povedal: Samo varčevanje nas bo na dolgi rok potegnilo iz dreka. Naložbe ne morejo sloneti na kreditih. Razlika med kapitalom (prihranki) in kreditom (dolg) je velika. Prosim, če še vedno učiš politično ekonomijo na PF, razmisli, če ni morda čas nekoliko povozil Keynesa.
> Kar ti propagiraš, je še vsakega na dolgi rok potopilo.

Zakaj bi čas povozil Keynesa? Keynesianstvo je padlo iz mode nekje konec sedemdesetih let. Vmes smo imeli neke vrste ultra-liberalizem (v svetu), kjer vidimo, kam je pripeljal Američane.

A veš iz česa ma Ben Shalom Bernanke doktorat?

Nisem doktor ekonomije pa sem enako napisal na raznih forum že 100x.. Glas vpijočega v puščavi, aleluja..

[vuksan]
>
> S trem problemom se socialisti ukvarjajo vsaj zadnjih 200 let pa ga še niso rešili.
>
> Kadarkoli so ustanovili banke na teh miselnih osnovah in verjemi mi, da so jih že veliko, veliko, je šlo vse skupaj na koncu v faliment. Zajeban je karakter živali Človek, najvišjega plenilca na Zemlji, delati proti njemu je tvegano.
>
> NLB so zasanjali na takih osnovah in ko so se zbudili je potrebna že ne vem katera dokapitalizacija iz žepov davkoplačevalcev.


No ja, Američani s imeli trdo regulacijo bank od New Deala nekje do Clintona (seveda ne govorimo o neprofitnosti). To je točno cajt, ko ni velikih finančnih kriz.

Finančne krize so bile azijska, ruska, argentinska.

Naša zadnja planetarna kriza je gospodarska in ne finančna. Realni sektor je podivjal in finančni ga je le podžigal in spodbujal pri tem.

Nihče ni rekel, da se mora samo varčevat. Vspostavit zmerno rezmerje med proizvajanjem in trošenjem je pa nujno. Gospodarstvo lahko še tako raste, če to razmerje ne bo vzdržno, bomo konstantno v krizi, morda še bolj z višjo gospodarsko rastjo, ker se bo vedno preveč prelivalo v del potrošnje, ki ne ustvarja in ima premajhen oz. celo negativen multiplikativen učinek.

Varčevanje in nižji davki pa bi prinesli gospodarsko rast.

Roof sedaj je potrebno odplačevati desetletja zadolževanja republike Slovenije.Ker takrat ni nihče mislil kako bomo nekoč vračali vse te ogromne kredite,se je v tem času nabral ogromen dolg države.Kajti država je mislila da bo leta in leta vzdrževala potratni javni sektor samo s pomočjo zadolževanja,pa se je globoko uštela in uvidela da je brezglavo podeljevala pravice javnim uslužbencem kar pa je šlo na škodo države, njene zadolženosti,posredno pa je oškodovano tudi gospodarstvo ki ni imelo od zadolževanja popolnoma nič razen višjih davkov,neprijaznega gospodarskega okolja in slabega vlaganja v razvoj s strani države.Važno da so se pravice javnih uslužbencev samo povečevale na račun večjega primanjkljaja države.Trošili smo nekaj kar še nismo ustvarili kar pa je na koncu zelo drago saj je potrebno na glavnico odplačati tudi obresti.

........................... zmedenost ker ne ve kateremu se je sedaj treba prikupiti - janši ali pahorju oz.komunajzar tovarišiji ????

[lukainluka]
Rešilo nas bi vlaganje v razvoj, ne pa preko nekih zbirnih centrov, pa nekega grozdnega povezovanja, kot se ga gredo na MVŠ in GM....

Pač pa preko direktnega spodbujanja mladih inovativnih podjetij...

Iluzija.

Vsak državni denar lahko delijo samo uradniki. Da bi uradnik pravilno razumel, kaj deluje in kaj ne in denarja seveda ob tem ne bi še zlorabil, je verjetnost enaka 0 (nič).

Slovenski uradniki nimajo nikakršne možnosti, da bi prepoznali inovativno podjetje. Če ni od njihovega brata, sorodnika, strankarskega prijatelja, seveda. Potem je vse drugače.

Varčevanje je dober izgovor, da se rešiš zajedalcev.

[owhe]
Saj ima prav.

Ampak povpraševanje povečaš npr. tako, da drastično znižaš davke in da si folk lahko kaj privošči.

Sam to ni skupnoskledarska ideja povečevanja povpraševanja...

.

*****

[gogi1]
> [vuksan]
> >
> > S trem problemom se socialisti ukvarjajo vsaj zadnjih 200 let pa ga še niso rešili.
> >
> > Kadarkoli so ustanovili banke na teh miselnih osnovah in verjemi mi, da so jih že veliko, veliko, je šlo vse skupaj na koncu v faliment. Zajeban je karakter živali Človek, najvišjega plenilca na Zemlji, delati proti njemu je tvegano.
> >
> > NLB so zasanjali na takih osnovah in ko so se zbudili je potrebna že ne vem katera dokapitalizacija iz žepov davkoplačevalcev.
>
>
> No ja, Američani s imeli trdo regulacijo bank od New Deala nekje do Clintona (seveda ne govorimo o neprofitnosti). To je točno cajt, ko ni velikih finančnih kriz.

Finančne krize so bile azijska, ruska, argentinska.

Naša zadnja planetarna kriza je gospodarska in ne finančna. Realni sektor je podivjal in finančni ga je le podžigal in spodbujal pri tem.

... ja, se strinjam ... in če jaz zdaj tebe vsaj približno prav razumem, se kaže to "podivjanje" realnega sektarja v tem, da ta proizvaja več, kot se potroši ...


... ali drugače rečeno, potroši se premalo ... oziroma nesorazmerno manj, kot se proizvede ... khmm, govorim seveda na globalnem nivoju ...


... in če se zdaj vprašam, zakaj se potroši premalo, je odgovor na dlani ... ker je premalo ljudi z dovolj denarja, ki bi vse to, kar "podivjani" realni sektor proizvede, tudi potrošil in tako celotno svetovno ekonomijo ohranil v nekem vsaj približnem ravnovesju med proizvodnjo in potrošnjo, ki je nujno za nek zdrav in umirjen razvoj ...


... o tem, zakaj je "premalo" ljudi z dovolj denarja, ki bi vse to, kar "podivjani" realni sektor proizvede, tudi potrošil in tako celotno svetovno ekonomijo ohranil v nekem vsaj približnem ravnovesju med proizvodnjo in potrošnjo, ki je nujno za nek zdrav in umirjen razvoj, pa zdaj raje ne bi, ker me boš spet proglasil za levakarskega skupnoskledarskega komunajzarskega parazita oziroma nekaj v tem smislu ...


... khmm, bom raje počakal, da boš sam prišel do tega spoznanja ...



P.S.: če pa si s tem "podivjanim" realnim sektorjem mislil na kaj drugega, kot sem jaz tukaj zgoraj zelo na grobo opisal, pa bodi dober in mi pojasni, na kaj si mislil ... res me zanima ...

[gogi1]
> [čarli]
>Seveda pa spremembe niso vidne čez noč. Sm enim to nikol ne potegne zato pa je Slovenija v takšnem dreku kot je.

Ne samo to. Kadar delamo resne reforme, njihove slabe posledice udarijo takoj, dobre pa šele z leti.

Primer: olajšamo in pocenimo odpuščanje delavcev

kratkoročni učinek: delodajalci začno odpuščati odvečne delavce, ki jih do sedaj niso mogli in so se "nakopičili" v firmi z leti omejitev pri odpuščanju

dolgoročni učinek, če sploh pride: investitorji bodo ocenili, da država ni restriktivna pri uravnavanju števila delavcev in zato več investirali, če bodo tudi ostali pogoj investiranja dobri, sicer ne.

Zato je reforme, kljub temu, da so krvavo potrebne, težko sprejeti. Večina od njih deluje tako kot sem opisal zgoraj, potem pa prepričaj milijone becev.

Je pa res danes težko odpuščat, verjetno delaš v javni upravi ko klatiš takšne bedarije. Delavca v firmi se danes z lahkoto znebiš iz ekonomskih razlogov, daš mu par plač odpravnine in to je to.

[marsonn]
> [owhe]
> Saj ima prav.
>
> Ampak povpraševanje povečaš npr. tako, da drastično znižaš davke in da si folk lahko kaj privošči.
>
> Sam to ni skupnoskledarska ideja povečevanja povpraševanja...

Če drastično znižaš davke prikrajšaš potrošnjo zaposlenih v negospodarstvu in vse tiste, ki živijo od investicij države. To je kar velik del prebivalstva, ki ravno tako vpliva na povpraševanje.

Resnica ni ravno črno-bela, torej znižat davke pa bomo zacveteli. Ni res.
Najbolj enostavno bi bilo, da bi podržavili vse banke in jih spremenili v nekakšne neprofitne, distributerje denarja, ki bi namesto, da bi denar držale in izsiljevale pogoje ter se ukvarjale s spletkarjenjem na finančnih trgih in izmišljanjem ne vem kakšnih finančnih produktov, kot to počnejo zdaj, le tega posojale prebivalstvu za neke zmerne obresti in s tem generirale novo gospodarsko rast.

Nižji davki pomenijo, da se gospodarstvu splača delati in da se mu ne splača trošiti časa na razmišljanja, kako se izogniti previsokim davkom in preživeti. Pomeni, da gospodarstvu ostane denar za razvoj, da lahko raste in se razvija. Brez tega denarja stagnira in životari v taki bedi, kot sedaj.

Če k temu dodaš še krčenje JU, kjer bi presežek, ob nizkih davkih, lahko kar v gospodarstvu dokazoval svojo "superiornost", pa je to sploh zmaga.

btw, po splošno veljavnih pravilih velikih sistemov, so le-ti vzdržni samo tedaj, če režija ne presega 10% vse aktivne populacije (tj. take, ki ustvarja dodano vrednost). Pri nas smo se že približali 20% družbeni režiji, kar je na dolgi rok katastrofalno.

[marsonn]

Kdo pa je zakuhal to krizo, ki traja že dve leti? Klub upokojencev in kleklaric?

Tudi slepa kura zrno najde. Zadel si v črno. Bravo!

[marsonn] ...to krizo, ki traja že dve leti?

Edina primerljiva kriza v človeški zgodovini je leta 1931 ko je trajala "že" dve leti bila šele v začetni fazi čiščenja sistema.

O tem kdo je zadevo zakuhal ima sto ljudi sto razlag, dejstvo pa je, da se je živelo na tuj račun zelo dolgo, na nivoju držav, na nivoju podjetij in na nivoju posameznikov. Kdor ni zadolžen, pa magari na nivoju osebnih financ spi mirno. Kriza je v samem bistvu očiščevalni proces, samo poglej kakšno zalego je vse v Sloveniji skozi kanalizacijo naplavilo na površje. Škoda je edino kolateralne škode, saj nastradajo tudi nedolžni.

Vidim, da nam ni več pomoči. Nikomur več namreč ni jasno, da je potrebno najprej ustvariti, da lahko potem trošiš. Ti OSLI od ekonomistov pa so prepričani, da je potrebno najprej trošiti, da lahko potem ustvarjaš. Po tej logiki je najbolje, da vsak dojenček dobi en dober kredit. Ker le to mu bo po mnenju ekonomistov zagotovilo lepo in gospodarsko trdno prihodnost. To so KRETENI nad KRETENI.

G. Mencinger je levi, ti so pa itak vedno trošili.

Dr. Mencinger, čas bo za penzijo...

[najobj]
... o tem, zakaj je "premalo" ljudi z dovolj denarja, ki bi vse to, kar "podivjani" realni sektor proizvede, tudi potrošil in tako celotno svetovno ekonomijo ohranil v nekem vsaj približnem ravnovesju med proizvodnjo in potrošnjo, ki je nujno za nek zdrav in umirjen razvoj, pa zdaj raje ne bi, ker me boš spet proglasil za levakarskega skupnoskledarskega komunajzarskega parazita oziroma nekaj v tem smislu ...

Gospodarstvo razvith ekonomij je pretežno storitveno (do čez 70% BDP). Storitve so praviloma opravljene za znanega kupca, zalog ni. Torej ni neprodanega.

V proizvodnem sektorju pa trgi, če jim le damo dihati, hitro izločijo odvečne kapacitete. In imamo ravnovesje. Zakaj z njim nisi zadovoljen?

a ni zanimivo, toliko znanja in toliko naših vrlih ekonomistov je poslušalo Mencingerja, nekateri celo zagovarjali diplomo, magisterij, doktorat....na koncu pa smo v k..... je ta model res dober "učitelj" ali le filozof, ki je najpametnejši po bitki...sem res v dvomih.:(

[bendzzi]
Morda dr. Mencinger ni imel vedno prav v vseh svojih stališčih. Kdo pa ima? On si svojčas pač ni znal predstavljati, da lahko kdo certifikate napihne kot balone in obogati. Ni rokohitrec in ni vaški mešetar.

Toda, dr. mencingerja zmerjati, da nima pojma o ekonomiji, kot lahko razberem iz nekaterih komentarjev tega članka, pa kaže le na nevednost piscev. Eden od aksiomov ekonomije je, da povpraševanje spodbudi ekonomsko rast. (Seveda, če je dovolj proizvodnih zmogljivosti; sicer spodbudi le inflacijo. Da ne bo kdo spet "pameten".)

V Sloveniji potrošnje ne moremo sprožiti, ker bi se le povečal uvoz. Tuja potrošnja je tista, ki lahko da potrebno "gorivo" za slovensko gospodarsko rast. A staviti le na enega konja, imeti vsaj jajca v eno košari, je ponavljanje starih napak. Vsako podjetje kolapsira, če glavni in preveč pomembni naročnik le zakašlja. To se dogaja Sloveniji - Nemčija kihne, Slovenija zboli za pljučnico.

Slovenija mora graditi nove trge. Povprašavanje bo v naslednjih desetletjih raslo na daljnjem vzhodu, v razvijajočih se državah Južne Amerike. Nisem strokovnjak za vse te trge, ne poznam možnosti in ovir za prodor nanje. Se pa sprašujem, zakaj Slovenija ne nameni več pozornosti Indiji? Zakaj Gorenje ne postavi tovarne v tej državi?

Ne, Mencinger sicer zna teoretizirati, je pa debil.
Certifikati so bili lastniški papirji, z njimi smo lahko kupovali lastniške deleže prej državnih podjetij. Kot pravnik-ekonomist, ki je celo študiral v ZDA, bi lahko vsaj to razumel, o čemer je tulil že njegov idol Marx, da je v kapitalizmu denar v lastništvu proizvodnih sredstev, to so podjetja. Ampak doktor ekonomije tega ne zastopi. No, morda pa je bil prepričan o superiornosti socializma in je verjel, da je slednji ekonomsko uspešnejši od kapitalizma in da bo zato gospodarstvo po tranziciji začelo propadati, z njim vred pa vrednost podjetij. Ampak še zanj ni verjetno, da bi ne opazil superiornosti kapitalizma napram njemu tako ljubemu komubljaknizmu.

Da povpraševanje KRATKOROČNO spodbudi rast BDP je res, tista prava rast pa se skriva v rasti proizvodnih zmogljivosti, ne v metanju denarja skozi okno. Joža hoče, da država najame pufe, od katerih bo šlo nekaj % letno za obresti. Poleg tega se bo del potrošnje prelije v tujino, ker, spet na Jožefovo žalost, nismo izolirani od tujine. Končni rezultat bodo ogromni državni dolgovi, prevelika javna uprava oz. celotni javni sektor, ki se bo na račun teh nekaj let redil še naslednja desetletja, sposojeni denar pa se bo še prelil v tujino, kar bo skupni izkupiček v obliki rasti še bistveno oklestilo. To je naravnost idiotski predlog norega profesorja. Verjetno pa so ti tudi znane kritike takih fiskalnih spodbud, t.i. učinek izrinjanja. Ne, ne in še enkrat ne. Marš socialisti.

Slovenske težave so strukturne. Spisek potrebnih reform je dooolg. Spucati politične in sodne vrste, nove ljudi z novimi idejami, ne pa navlako, ki nas nateguje že 50 let. Socialisti eni, socialisti drugi, vsi bi prerazdeljevali, nihče ustvarjal. Zato pa imamo najbolj obdavčene prihodke iz dela na svetu. Če se ne bo spucal politični prostor, ne bomo nikoli pravna država, ki je pogoj za zdrav kapitalizem. Skorumpirana država, polna klientalizma in kriminala v vladnih vrstah. In bistveno, skiniti sindikate, razne Salmoneliče, znižati davke, sprostiti gospodarstvo in dostop tujim investicijam, prodati državna podjetja, ustvariti podjetništvu ugodno okolje skratka. Višanje potrošnje, pha. Da bo Zidar pobasal nove milijarde našega denarja?

[vuksan]
Zakaj bi čas povozil Keynesa? Keynesianstvo je padlo iz mode nekje konec sedemdesetih let. Vmes smo imeli neke vrste ultra-liberalizem (v svetu), kjer vidimo, kam je pripeljal Američane.

In kam jih je pripeljal?

[vuksan]
No ja, Američani s imeli trdo regulacijo bank od New Deala nekje do Clintona (seveda ne govorimo o neprofitnosti). To je točno cajt, ko ni velikih finančnih kriz.

Kaj in kako je Clinton dereguliral?

[marsonn]
> [owhe]
> Saj ima prav.
>
> Ampak povpraševanje povečaš npr. tako, da drastično znižaš davke in da si folk lahko kaj privošči.
>
> Sam to ni skupnoskledarska ideja povečevanja povpraševanja...

Če drastično znižaš davke prikrajšaš potrošnjo zaposlenih v negospodarstvu in vse tiste, ki živijo od investicij države. To je kar velik del prebivalstva, ki ravno tako vpliva na povpraševanje.

Resnica ni ravno črno-bela, torej znižat davke pa bomo zacveteli. Ni res.
Najbolj enostavno bi bilo, da bi podržavili vse banke in jih spremenili v nekakšne neprofitne, distributerje denarja, ki bi namesto, da bi denar držale in izsiljevale pogoje ter se ukvarjale s spletkarjenjem na finančnih trgih in izmišljanjem ne vem kakšnih finančnih produktov, kot to počnejo zdaj, le tega posojale prebivalstvu za neke zmerne obresti in s tem generirale novo gospodarsko rast.

Ja, en kup ljudi se je že rešilo utopitve s tem da so sami sebe vlekli za lase ven iz vode :))))))

[

A veš iz česa ma Ben Shalom Bernanke doktorat?

Velika depresija.

[depersin]
> [vuksan]
> Zakaj bi čas povozil Keynesa? Keynesianstvo je padlo iz mode nekje konec sedemdesetih let. Vmes smo imeli neke vrste ultra-liberalizem (v svetu), kjer vidimo, kam je pripeljal Američane.

In kam jih je pripeljal?

Odvisno kako gledaš in kaj ti je pomembno. Trenutno imajo veliko dolgov za sanacijo finančnega sistema, poleg tega pa (vsaj mene) moti tudi to, da so se socialne razlike v ZDA v liberalnem času blazno večale (nizka rast povprečnih realnih dohodkov in visoka za gornji 1 %).