Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Neprimernost Pavlihe za evropskega sodnika: ali res verjamete, da se na Sodišču EU ukvarjajo z anonimkami?
Strani: 1
Saj se šalite, je sploh treba, da je anonimka -
črno na belem - dovolj je za izbrano uho pravi
prišepetovalec in že je oplel še tako sposoben
in zares zainteresiran kandidiran delojemalec;
bi nam o zadnjih primerih z NKBM, NLB in Abanko
znal razkriti prava ozadja pošteni znalec ?
Sodražan
[alek14]Če tole pišeš prosim loči družbosčovce in naravoslovce kjer je šolski sistem bistveno boljši kot v tujini za družboslovce sicer ne vem gled ena št. drmrjev pa verjetnov drži kar si napisal naravoslovec kar tako naziva ne dobi verjemi mi mora imeti nek otipljiv rezultat v praksi
Slovenci zelo radi ocenjujemo svojo raven kompetenc preko visokozvenečih nazivov, ki se delijo kot ping-pong žogice. Po št. dr. znanosti na 5 prebivalcev smo gotovo naj "kompetentnejši" narod na svetu.
Vedar pa je realnost taka, da na zahodu vedo, da naši dr. niso vredni počenega groša in običajno ne dosegajo ravni njihovih BSc iz elitnih šol. Zato bodo naši kandidati vedno predmet preverjanja in naši zvezdniki bodo prizemljeni na raven pigzigmarjev kar večinoma so. Za dr. Pavliho sicer nimam pretiranio slabega mnenja in tudi zograj napisano ne velja specifično zanj. So pa ocenjevalci očitno nekaj opazili...
[slovenecnb1]Jaz sploh ne razumem, kako lahko imajo recimo profesorji na nekaterih druzboslovnih faksih tako porazne bibliografije in temu primeren nikakrsen ugled v svetu. Ne vem, a res ne more nihce v SICRISU pogledati recimo "profesorja Cerarja, uglednega pravnika"?
> [alek14]
> Slovenci zelo radi ocenjujemo svojo raven kompetenc preko visokozvenečih nazivov, ki se delijo kot ping-pong žogice. Po št. dr. znanosti na 5 prebivalcev smo gotovo naj "kompetentnejši" narod na svetu.
> Vedar pa je realnost taka, da na zahodu vedo, da naši dr. niso vredni počenega groša in običajno ne dosegajo ravni njihovih BSc iz elitnih šol. Zato bodo naši kandidati vedno predmet preverjanja in naši zvezdniki bodo prizemljeni na raven pigzigmarjev kar večinoma so. Za dr. Pavliho sicer nimam pretiranio slabega mnenja in tudi zograj napisano ne velja specifično zanj. So pa ocenjevalci očitno nekaj opazili...
Če tole pišeš prosim loči družbosčovce in naravoslovce kjer je šolski sistem bistveno boljši kot v tujini za družboslovce sicer ne vem gled ena št. drmrjev pa verjetnov drži kar si napisal naravoslovec kar tako naziva ne dobi verjemi mi mora imeti nek otipljiv rezultat v praksi
Vecino znanstvenih del ima v slovenscini, in se med njimi mu je uspelo v kategorijo 1.01 kamor v naravoslovju in tehniki stejejo izkljucno znanstvene revije z recenzijo, uvrstiti neka predavanja iz simpozija.
S tako bibliografijo bi na normalnih faksih bil ze asistent malo tezko.
Za Pavliho velja podobno.
[153]Retrogardno se reče Teran, ki je bil zaščiten še za časa Jugoslavije. Ne dolgo nazaj se reče arbitraža, pa južni tok. Pa NLB. V enem primeru ja, v drugem enakost strank zagarantirana, ne glede ali gre za fizične ali pravne osebe. Itak je sr...., saj gre tudi doma v NLB primeru za pravno državo, kjer veljajo zakoni, pogodbe, sistemska ločitev zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. Rimljani so verjeli, da je vojska od tistega, ki jo plačuje. Sila kola lomi.
Sklepni stavek: ..."Napake, ki vodijo do nezaupanja v kandidate, so tako napake kandidatov samih, kot že rečeno pa se presojata strokovnost in širina kandidatov. Veljajo pa pravo, zakoni, pogodbe, sistem. Populizem in politika - niti patriotizem in nacionalizem - niso zaželeni."
Nezaupanje v inštitucije in idejo EU povzročajo nestrokovnost in ozkost, mogoče tudi nespoštovanje majhnih in šibkih ter nezadostna širina evropskih funkcionarjev in politikov. Skratka izvajalcev oblasti. Smo doživeli v Jugoslaviji. Ko se iščejo poti, kako opehariti svoje bližnje, se ljubezen neha. Potem vsak svojga boga moli. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. V španoviji še pes crkne. Uzdaj se vase in v svoje kljuse. Najprej bomo pojedli tvoje in potem vsak svoje.
[alek14]Problem teh je to da se enostavno ne vpisuje dovolj folka za selekcijo, plus je selekcija bila dolgo casa efektivno prepovedana z nacinom financiranja.
> Če tole pišeš prosim loči družbosčovce in naravoslovce kjer je šolski sistem bistveno boljši kot v tujini za družboslovce sicer ne vem gled ena št. drmrjev pa verjetnov drži kar si napisal naravoslovec kar tako naziva ne dobi verjemi mi mora imeti nek otipljiv rezultat v praksi
Drži FMF je zadnji otok srednje dobre šole (med elitnimi v EU) v SLO. Strojištvo, elektro, kem. je precej zlezlo navzdol.
Ne mores imeti kvalitetnega faksa, ce se vpise 150 ljudi. Ce bos delal resno selekcijo, jih na koncu ostane 25, firme bi jih pa imele 200. Nekateri ki se vpisujejo so polpismeni, anglescine sploh ne znajo, kaj ces potem?
[bc123a]TOčno tako. Narediš selekcijo (pri čemer imaš npr. enake kriterije kot 10-15 let nazaj in je relativno dober delež brez problema šel čez izpit) pa si zaslužiš razgovor pri dekanu, če se zavedaš, da bodo tisti, ki imajo ure v višjih letnikih ostali brez teh in posredno ogrožaš njihova delovna mesta.
> [alek14]
> > Če tole pišeš prosim loči družbosčovce in naravoslovce kjer je šolski sistem bistveno boljši kot v tujini za družboslovce sicer ne vem gled ena št. drmrjev pa verjetnov drži kar si napisal naravoslovec kar tako naziva ne dobi verjemi mi mora imeti nek otipljiv rezultat v praksi
>
> Drži FMF je zadnji otok srednje dobre šole (med elitnimi v EU) v SLO. Strojištvo, elektro, kem. je precej zlezlo navzdol.
Problem teh je to da se enostavno ne vpisuje dovolj folka za selekcijo, plus je selekcija bila dolgo casa efektivno prepovedana z nacinom financiranja.
Ne mores imeti kvalitetnega faksa, ce se vpise 150 ljudi. Ce bos delal resno selekcijo, jih na koncu ostane 25, firme bi jih pa imele 200. Nekateri ki se vpisujejo so polpismeni, anglescine sploh ne znajo, kaj ces potem?
... OK, glede na visoke moralne standarde vseh institucij EU s sinonimom siol.net/novice/svet...ere-319726 za evropsko krščansko moralo Jean-Claude Junckerjem na čelu, bi jaz verjel še kaj drugega, definitivno pa so nekateri Slovenci edini na tem svetu take hinavske pizde, ki bi poslali anonimko v Bruselj, da bi zminirali kandidaturo rojaka, ki tem istim hinavskim pizdam politično ne paše ...
P.S.: s Pavliho nimam nič, ampak kot nekdanji politik bi bil idealni kandidat za politično sodišče EU, kar kot vsaka institucija EU v rokah prvorazrednih tudi to sodišče pravzaprav je ...
prof. dr. Marko Pavliha redni profesor, prodekan in predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani marko.pavliha@fpp.uni-lj.si
twitter.com/markopavliha
www.drugisvet.com/bl...njepis.pdf
''Predsednik arbitražnega sodišča ni idealna izbira za Slovenijo''
''Vem samo to, da je bil Gilberto Guillaume predsednik meddržavnega sodišča v Haagu, ki je znano po relativno konservativni drži,'' je za MMC dejal Marko Pavliha.
17.01.2012
www.rtvslo.si/evrops...ijo/274951
Profesor mednarodnega prava Marko Pavliha ocenjuje, da bi morala Slovenija zahtevati izločitev hrvaškega arbitra Budislava Vukasa zaradi njegove pristranskosti in javno izraženih stališč do določitve hrvaško-slovenske morske meje.
23. 01. 2012
www.primorske.si/slo...bitra.aspx
Izjava dneva, Marko Pavliha: S Hrvaško najbolje obnoviti pogajanja, s predsednikoma v glavnih vlogah.
Marko Pavliha:
“Če sporazum o arbitraži dokončno pade v vodo, kar se utegne zgoditi zaradi hrvaškega “odstopa” ali kasnejšega nespoštovanja morebitne arbitražne odločbe, bi morali Slovenija in Hrvaška iskati rešitve s sredstvi, ki jih določa 33. člen Ustanovne listine ZN, torej s pogajanjem, anketo, posredovanjem, spravo, razsodništvom, sodno rešitvijo, obračanjem na regionalne sodne ustanove ali regionalne dogovore ali z drugimi sredstvi po lastni izbiri.
Razsodništvo že poteka (arbitraža) in vemo, kako je (ne)uspešno, anketa (ugotavljanje dejstev) po moje ne pride v poštev, ker so dejstva že zbrana, regionalne sodne ustanove in regionalni dogovori tudi ne, na Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) pa lahko pristanemo le pod pogojem, da bi uporabilo načelo zunanje pravičnosti – ex aequo et bono, s čimer bi se morala strinjati tudi Hrvaška, kar je malo verjetno. Tudi Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu (ITLOS) ne pride v poštev, ker je pristojno le za morske spore, ne pa tudi za kopensko mejo.
Kot sem že večkrat poudaril – in zato sem tudi nasprotoval preslabo “iztrženem” arbitražnem sporazumu – bi bilo najbolje obnoviti pogajanja, tokrat s pomočjo arbitraže v skladu z osmim odstavkom 6. člena, ki bi imela vlogo nekakšnega posrednika in spravitelja. Takšna metoda se je med drugim izkazala za več kot uspešno v primeru spora med Finsko in Dansko, pri čemer bi lahko poglavitno vlogo prevzela oba predsednika vlad, ki sta bolj ali manj neobremenjena s preteklostjo, zlasti s političnimi zdrahami.
Najmanj kar bi se morali politiki dogovoriti na obeh straneh, je nekakšna zamrznitev mejnega spora, brez incidentov in prejudiciranja meje, kar v zadnjih letih počne zlasti Hrvaška. Obetavna novica za ribiče, kopalce, jadralce in druge “porabnike” morja je, da se ne bližajo nobene volitve, ki so običajno botrovale provokacijam in zaostrovanju medsosedskih odnosov.”
16.03.2016
www.casnik.si/izjava...ih-vlogah/
Kako udejanjiti arbitražno odločbo?
O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji - od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe - je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, koketiranega, improviziranega, parafiranega, zaželenega, obljubljenega, zlorabljenega, izdanega, (pod)kupljenega, zagroženega, prelomljenega in zamujenega, zato se mi ta tematika skorajda organsko upira, hkrati pa čutim državljansko dolžnost, da pomagam pri iskanju izhoda iz vnovičnega labirinta in naposled tudi nekaj malega napišem na večkratno prigovarjanje vrlega urednika pričujočega spletnega portala.
25.09.2017
www.iusinfo.si/medij...mne/204266
damijan.org/2017/03/...gega-tira/
Hrvaški pravnik Miloš: Hrvaška bi morala tožiti Slovenijo na sodišču v Hamburgu. Marko Pavliha: kdo je to Miloš?
5.januar 2018
www.domovina.je/hrva...-to-milos/
Nad kandidata za sodnika EU z obtožbo o zlorabi
26.02.2019
www.delo.si/novice/s...54711.html
[bc123a]Ko ste že pri tem - resna selekcija je nekoč, še kakih 25, morda tudi še 20 let nazaj dejansko bila, vsaj na "mojem" faksu, ki se je vsaj takrat v Sloveniji, poleg še enega oziroma dveh štel za najboljšega, oziroma za enega izmed recimo torej treh najbolj spoštovanih (to nedvomno v študentskih krogih). Oznaki "elitni" bi se v tej povezavi Sloveniji vsekakor izogibal (marsikakšna debata o dandanašnji "elitnosti" je tudi v tujini o nekaterih, če ne celo vsaj večini, njihovih (t.j zahodnjaških) najelitnejših univerzah in ne-ravnanju, ne-aktivnosti, ne-odzivnosti, ne-angažiranosti njihovih diplomantov kasneje v resničnem življenju ...). Slutim pa, da je v teh časih, najbrž tudi kar na vseh teh treh domačih faksih, kakovost (...) v splošnem padla. V znatni meri gotovo tudi iz preprostega razloga - če ne bi bilo tako, potem na težjih faksih ne bi več imeli (zadosti) študentov. In kaj na primer naj bi sploh pomenila oznaka dobra fakulteta, ali bolje rečeno dober študijski program, v Sloveniji? Pred leti nam je profesor (matematike) dejal, kar sicer zagotovo leti na vse študijske programe z naravoslovno tehničnih področij, poleg tega pa zlahka tudi na mnoge z družboslovno humanističnega področja, torej, rekel je, da se odličnost študijskega programa in ne le tega - tudi odličnost posamezne fakultete kot take - kaže v tem, da ima na podiplomskem delu študija (obvezen) predmet matematike! (P.S.: Te izjave že takrat, niti je danes ne razumem v smislu, da bi bila dana recimo z nekim trženjskim vzgibom!.) Mimogrede še en indic dobrega faksa, ali pa morda lahko (tudi) indic še česa drugega (npr. povezanega neposredno s študentskimi kandidati? :> ...), namreč glede selekcij - nekoč je bilo pravilo osipa na najboljših faksih takšno, da je bil osip ob vsakem prehodu na naslednji letnik okoli 50-odstoten(!), zlasti v nižjih letnikih tako. To pomeni, da se jih je od dobrih 400 vpisanih mojih soštudentov iz prvega letnika (kar bi za današnje čase za en takšen faks najbrž bila sanjska številka(?)) redno vpisalo naprej v drugi letnik le še 200, v tretji (kjer je že bila specializacija, če se prav spomnim) le še recimo dobrih 100 in na koncu v četrtem letniku (takrat še visokošolskega študija) nas je bilo še malo manj (na specialni smeri najbrž še okoli 20 do 30).
> [alek14]
> > Če tole pišeš prosim loči družbosčovce in naravoslovce kjer je šolski sistem bistveno boljši kot v tujini za družboslovce sicer ne vem gled ena št. drmrjev pa verjetnov drži kar si napisal naravoslovec kar tako naziva ne dobi verjemi mi mora imeti nek otipljiv rezultat v praksi
>
> Drži FMF je zadnji otok srednje dobre šole (med elitnimi v EU) v SLO. Strojištvo, elektro, kem. je precej zlezlo navzdol.
Problem teh je to da se enostavno ne vpisuje dovolj folka za selekcijo, plus je selekcija bila dolgo casa efektivno prepovedana z nacinom financiranja.
Ne mores imeti kvalitetnega faksa, ce se vpise 150 ljudi. Ce bos delal resno selekcijo, jih na koncu ostane 25, firme bi jih pa imele 200. Nekateri ki se vpisujejo so polpismeni, anglescine sploh ne znajo, kaj ces potem?
[alpha7b5]Tako. Ampak povej to birokratom ki odrejajo financiranje pa bodo cisto znoreli, kaj se to pravi da oni placajo za X studentov, do diplome jih pa pride recimo samo petina...
namreč glede selekcij - nekoč je bilo pravilo osipa na najboljših faksih takšno, da je bil osip ob vsakem prehodu na naslednji letnik okoli 50-odstoten(!), zlasti v nižjih letnikih tako.
Tako dolgo se je to problematiziralo, da so se faksi prilagodili in sedaj je osip bistveno manjsi. Pac vecji del gaussove krivulje je spuscen do diplome. Ob tem pa se je se vpis zelo zmanjsal (druzboslovje kul, naravoslovje in tehnika bad, ker je treba delat in mislit) in posledice so tu.
Aja, o tem pa nihče nič ne (na)piše???!!! Pač pa o vsem drugem!!!
In zakaj je bil potem zares zavrnjen??? ZARES ZAVRNJEN???
[zoran13]Je ta domovina.jevski "hrvaški pravnik" in jutarnjelistni "vodeći stručnjak za pomorsko pravo" isti kot tale prof. dr. sc. Ivan Miloš?
Hrvaški pravnik Miloš: Hrvaška bi morala tožiti Slovenijo na sodišču v Hamburgu. Marko Pavliha: kdo je to Miloš?
5.januar 2018
www.domovina.je/hrva...-to-milos/
Prof. dr.sc. Ivan Miloš rođen je 30.04.1948. godine u selu Bajagiću, grad Sinj. U Rijeci je završio Ekonomski fakultet 1979. godine gdje je, također na Ekonomskom fakultetu, magistrirao 1983. godine. Doktorsku disertaciju, pod nazivom “Informacijski sustav u funkciji suvremene tehnologije prometa” obranio je na Fakultetu za pomorstvo i saobraćaj u Rijeci 1989. godine, te stekao doktorat tehničkih znanosti iz područja tehnologije prometa.Po navedenih letnicah je gospod od svojega 18 leta delal v reški luki, študiral ob delu, z 31 leti diplomiral in kasneje še magistriral iz ekonomije, doktoriral pa iz tehničnih znanosti, napredoval na direktorska mesta, vse na Reki, vse v globokem socializmu, ki mu je očitno zagotovil lepo socialno mobilnost. Zato je pljunuti, da na stara leta penzionersko dolgočasje preganja z gostovanjem na (spletno že umrlem) tink-tanku ISPH proslulega Tomislava Karamarka.
Od 1966. do 1998. godine radio je u poduzeću “Luka” Rijeka gdje je obavljao različite poslove i radne zadatke, od tehnologa - organizatora prekrcaja na brodovima i rukovoditelja lučkih skladišta do direktora OUR-a „Rijeka“ te pomoćnika generalnog direktora za strateški razvoj. Od 1999. do 2003. godine obnašao je funkciju projektanta, osnivača i direktora “Splitsko —Dalmatinske slobodne zone” Split, koja je u većinskom vlasništvu Splitsko-dalmatinske županije. Godine 2003. pozvan je i izabran za profesora na Veleučilištu u Rijeci, gdje mu je došla ponuda od strateških partnera iz Europske unije, s kojima je i prethodno surađivao, za vrijeme SFRJ, na velikim razvojnim projektima iz područja međunarodnog javnog prometa i stvaranja uvjeta za FDI (Foreign Direct Investnments) ulaganja kapitala, da se izravno uključi u nove strateško-razvojne projekte EU čiju izradu financira Europska komisija sa nepovratnim financijskim sredstvima. Iz sjedišta Delegacije Europske unije u Zagrebu potvrđuju da je prof. Miloš uredno i uvijek, prije ugovorenog roka, izvršavao svoje ugovorne obveze prema EU i da su njegovi projekti dovršeni te prihvaćeni od naručitelja.
Tijekom dugogodišnjeg rada na većem broju vrlo složenih razvojnih programa i projekata, objavio je i na međunarodnim savjetovanjima izlagao više od 50-tak recenziranih znanstvenih i stručnih radova iz područja prometnog i 1učkog sustava, robno-transportnih centara i terminala, unutarnjeg transporta i skladištenja te projektiranja i primjene suvremenih informacijskih i ekonometrijskih modela i sustava u funkciji suvremene tehnologije prometa (EDIFACT).
U isto vrijeme bio je član znanstvenih i stručnih društava te aktivni organizator i sudionik brojnih znanstvenih i stručnih rasprava iz područja prometa, ekonomske strategije i 1učkih sustava. Dugogodišnji je član i potpredsjednik „Hrvatskog znanstvenog društva za promet“ (HDZP) Zagreb, član uređivačkog odbora znanstvenog časopisa „Suvremeni promet“, Član savjeta za pomorstvo HAZU, a od 14. ožujka 2009. godine član je i Hrvatske akademije tehničkih znanosti.
Piše i govori talijanski jezik, a aktivno se služi engleskim jezikom.
www.pomorskodobro.co...ectionid=1
hrvatskonebo.org/201...-heritage/
Občasno se profesor doktor kratkočasi še s politično kričečimi izjavami za tozadevno dojemljive medije.
“Hrvatska je u arbitražu ušla pod javnom ucjenom i flagrantnom prisilom Slovenije koja joj je javno blokirala gotovo 50% poglavlja u pregovorima s Europskom komisijom”, stoji u tekstu pod naslovom “Arbitraža sa Slovenijom u izravnom je sukobu s međunarodnim javnim pravom” prof. dr. Ivana Miloša za potrebe Instituta za sigurnost i prosperitet Hrvatske (ISPH) koji je osnovao Tomislav Karamarko.
www.jutarnji.hr/vije...s/6337650/
Ampak v Petek sem izvedel, da so soprogu moje dobre prijateljice prav zaradi kilavih (beri nikakršnih) raziskovalnih rezultatov, gladko zavrnili habilitacijo in naj bi z jesenjo ostal brez dela (beri službe, ker delal tako ni nič).
NJegov score je res porazen... Jaz vbi z tako realizacijo v tej moji srednje majhni firmi dbil tako brco, da bi imel direktorjev podplat še 14 dni na riti viden.
V svojem življenju sem objavil le en članek... še med študijem. Docela moja ideja, Sicer nobena HUDA znanost. A da sm ga sploh smel objavit je bilo bolj ali manj na glas rečeno "katere profesorje moram navesti kot soavtorje....". 6 komadov. In nisem bil prvi. Pod leto dni in pol mojega prostega časa, mojih meritev, študiranja, programiranja, evaluacij rezultatov, etc.. se je med drugim podpisal profesor prava na našem faksu. Ko sem se temu uprl, mi je mentor lepo rekel: "Jaz to vem in podlo je. A ne želiš niti probat, kako ti lahko tile fantje zagrenijo pot do diplome".
Jeseni, po opravljeni diplomi, se za mesto laboranta niti nisem prijavil, Ampak se lepo sparkiral v Ljubljani v gospodarstvo.
Povečini je tudi raziskovalna dejavnost na naravoslovnih faksih pri nas docela v danki (So svetle izjeme), in je posledično večina kadra ki prileti iz njih bolj uboga.
[Endimion]Ja, akademska sfera ima res veliko svobodo (tudi sicer v primerjavi z ostalim JS), in to zato, ker se itak preverja delo v 5letnih obdobjih (dokler ne postanes redni profesor in se lahko res cohas po riti, ampak to ni samo slovenski fenomen).
Ampak v Petek sem izvedel, da so soprogu moje dobre prijateljice prav zaradi kilavih (beri nikakršnih) raziskovalnih rezultatov, gladko zavrnili habilitacijo in naj bi z jesenjo ostal brez dela (beri službe, ker delal tako ni nič).
V svojem življenju sem objavil le en članek... še med študijem. Docela moja ideja, Sicer nobena HUDA znanost. A da sm ga sploh smel objavit je bilo bolj ali manj na glas rečeno "katere profesorje moram navesti kot soavtorje....". 6 komadov. In nisem bil prvi. Pod leto dni in pol mojega prostega časa, mojih meritev, študiranja, programiranja, evaluacij rezultatov, etc.. se je med drugim podpisal profesor prava na našem faksu. Ko sem se temu uprl, mi je mentor lepo rekel: "Jaz to vem in podlo je. A ne želiš niti probat, kako ti lahko tile fantje zagrenijo pot do diplome".Ja, to je podlo. Je pa tudi druga plat tega - nekaterim kar ni jasno, da avtorji znanstvenega clanka niso samo tisti, ki so clanek pisali, ampak vsi ki so sodelovali pri raziskavi. Ne vem sicer kaj je profesor prava (?) delal zraven, ampak velja da ce ti nekdo da podatke, ki jih je zbral z muko da jih analiziras in s tem prides do rezultatov, da je absolutno on soavtor. Pa nekdo ki ti je pomagal resevati probleme.
Povečini je tudi raziskovalna dejavnost na naravoslovnih faksih pri nas docela v danki (So svetle izjeme), in je posledično večina kadra ki prileti iz njih bolj uboga.Mislim da so tehniski faksi kar okej. Mislim, tudi ce se ti ne zdi da so okej, so razlike proti druzboslovnim v znanstvenem delu prav bozjastno velike. Dekani raznih druzboslovnih fakultet imajo manj znanstvenih objav kot povprecen doktorski kandidat na tehniki.
[bc123a]Problem je, da je v mednarodni konkurenci neznanje težko prikriti, tudi Pavlihi ga je zmanjkalo, lahko pa se še vedno praska po riti in je ugleden vsaj kot Cerar.
> [Endimion]
> Ampak v Petek sem izvedel, da so soprogu moje dobre prijateljice prav zaradi kilavih (beri nikakršnih) raziskovalnih rezultatov, gladko zavrnili habilitacijo in naj bi z jesenjo ostal brez dela (beri službe, ker delal tako ni nič).
Ja, akademska sfera ima res veliko svobodo (tudi sicer v primerjavi z ostalim JS), in to zato, ker se itak preverja delo v 5letnih obdobjih (dokler ne postanes redni profesor in se lahko res cohas po riti...
Strani: 1