Evro je k****, to že vsi vemo, vprašanje je samo kdo bo prvi sprožil domino. Finci?

Lastna valuta nima ravno neke teže, če država v tej valuti ne more opraviti pretežnega dela zadolževanja... Maksimalen domet lastne valute pri nas bi bilo znižanje plač, kar pa vsaj v javnem sektorju zaradi močnih sindikatov verjetno niti ne bi bilo izvedljivo, saj bi slednji zahtevali vsaj uksladitev s stopnjo inflacije.

Ha. Nisem razumel zakaj ECB planira QE2, ce pa indikatorji kazejo okrevanje. Da to ne bo en tak greenspanovski overshot?

Glede ostalega pa je seveda zelo jasno, da domace valute opravljajo svojo zelo pomembno funkcijo. Drzave ki to funkcijo rabijo (juzne in bolj politicno/gospodarsko nestabilne) ob vstopu v evro nadrsajo.

Samo tega doloceni ljudje nocejo slisati...

Preveč poenostavljeno. Za resno presojo o koristnosti evra bi bilo potrebno oceniti višino(=znižanje) transakcijskih stroškov in obseg zunanje trgovine med članicami ter posledičen vpliv na gospodarsko rast. In potrebno je imeti v uvidu, da se je zgodila globalna kriza. Zato bi bil pravi alternativni scenarij: kakšni bi bili učinki krize brez evra?? Pa prosim onkraj tega, da bi se zaradi devalvacije valut lahko države bolje odzvale, ker če vsi (oz. večina) devalvirajo, nihče ne pridobi, v sistem zgolj vneseš nestabilnost in stagflacijsko spiralo. Sicer primerjava z nečlanicami evro kluba ni najbolj na mestu, ker gre praviloma za manj razvite EU države, ki že po teoriji konvergence lahko rastejo hitreje.

[dz1975]
Lastna valuta nima ravno neke teže, če država v tej valuti ne more opraviti pretežnega dela zadolževanja... Maksimalen domet lastne valute pri nas bi bilo znižanje plač, kar pa vsaj v javnem sektorju zaradi močnih sindikatov verjetno niti ne bi bilo izvedljivo, saj bi slednji zahtevali vsaj uksladitev s stopnjo inflacije.

Ravno zaradi mocnega javnega sektorja je lastna valuta prednost. Ker ce NE dosezes dogovora o zvisanju plac, place v JS realno padajo. Ce pa v primeru deflacije ali krize ne dosezes dogovora, pa place v JS realno rastejo.

Skratka, sindikatom v deflacijskih razmerah mocne valute, ni treba s prstom migniti, da dosezejo realno rast plac, kar je zelo slabo za konkurencnost.

[XMINI41]
In potrebno je imeti v uvidu, da se je zgodila globalna kriza. Zato bi bil pravi alternativni scenarij: kakšni bi bili učinki krize brez evra??

Tretji grafikon v članku počne točno to, pač z vidika najrevnejših. Lahko pa podobno vzamemo kak drug kazalnik in ga pogledamo pri evrskih državah na eni strani, potem pa pri Poljski, Češki, Veliki Britaniji itd na drugi strani. Glej tudi naslednjo točko.

[XMINI41]
Pa prosim onkraj tega, da bi se zaradi devalvacije valut lahko države bolje odzvale, ker če vsi (oz. večina) devalvirajo, nihče ne pridobi, v sistem zgolj vneseš nestabilnost in stagflacijsko spiralo.

Absolutno lahko onkraj tega. Glej prejšnjo točko ter za evrske in neevrske države EU primerjaj BDP danes s tistim leta 2008 (lahko per capita, lahko tudi PPP).

[XMINI41]
primerjava z nečlanicami evro kluba ni najbolj na mestu, ker gre praviloma za manj razvite EU države, ki že po teoriji konvergence lahko rastejo hitreje.

To je izrecno poudarjeno tudi v predpredzadnjem odstavku kolumne in to celo v isti terminologiji:

Bolgarija in Romunija, kjer se je delež zelo revnih najbolj zmanjšal, sta bili leta 2009 daleč najrevnejši v EU in sta kljub izboljšanju najrevnejši še danes (v Bolgariji se je ta delež znižal z 42 na 33, v Romuniji pa z 32 na 26 odstotkov), zato bi konvergenca po vstopu v EU verjetno opravila del opaženega tudi, če bi ti državi imeli evro.

V praksi pogosto naletimo na vsaj dve razlagi koristnosti evra: prva pravi, da smo z >njegovim prevzemom končno dobili valuto, ki ohranja svojo vrednost in je zato v njej >smiselno varčevati; druga pa, da je evro tudi nasploh porok boljšega življenjskega >standarda.

Praktičnost je enako dober razlog kot oba našteta. Prihrani marsikje, ko ni treba v glavi stalno pretvarjati številk.

Glede na tečaj evra in franka bi Mramor dejal, da v evroconi tudi v Sloveniji živimo kot Švicarji, samo tega ne opazimo.

[dz1975]
Lastna valuta nima ravno neke teže, če država v tej valuti ne more opraviti pretežnega dela zadolževanja... Maksimalen domet lastne valute pri nas bi bilo znižanje plač, kar pa vsaj v javnem sektorju zaradi močnih sindikatov verjetno niti ne bi bilo izvedljivo, saj bi slednji zahtevali vsaj uksladitev s stopnjo inflacije.

... ja, in Švica se pretežno zadolžuje v čem ? ...

P.S.: meni je zadolževanje pri totem www.youtube.com/watc...6vi528gseA stricu že od nekdaj malo hecno, še najbolj hecno pa mi je, da nobenemu drugemu ni hecno, da toti stric naredi denar iz lufta in ga veselo prodaja naokoli, vsi drugi pa morajo trdo delati, da mu vračajo za obresti, ker glavnice zaradi matematike itak ne more noben nikoli vrniti ...

[XMINI41]
Preveč poenostavljeno. Za resno presojo o koristnosti evra bi bilo potrebno oceniti višino(=znižanje) transakcijskih stroškov in obseg zunanje trgovine med članicami ter posledičen vpliv na gospodarsko rast. In potrebno je imeti v uvidu, da se je zgodila globalna kriza. Zato bi bil pravi alternativni scenarij: kakšni bi bili učinki krize brez evra?? Pa prosim onkraj tega, da bi se zaradi devalvacije valut lahko države bolje odzvale, ker če vsi (oz. večina) devalvirajo, nihče ne pridobi, v sistem zgolj vneseš nestabilnost in stagflacijsko spiralo. Sicer primerjava z nečlanicami evro kluba ni najbolj na mestu, ker gre praviloma za manj razvite EU države, ki že po teoriji konvergence lahko rastejo hitreje.

... OK, kaj pa če se je globalna kriza zgodila zaradi samo dveh globalnih valut, od katerih je en glih evro ? ...

P.S.: evro je popularen, ker povsod drugje EU razpada in se ga članice v strahu pred neznanim oklepajo kot utapljajoči zadnje rešilne bilke ...

[TadejK]
> [XMINI41]
> In potrebno je imeti v uvidu, da se je zgodila globalna kriza. Zato bi bil pravi alternativni scenarij: kakšni bi bili učinki krize brez evra??

Tretji grafikon v članku počne točno to, pač z vidika najrevnejših. Lahko pa podobno vzamemo kak drug kazalnik in ga pogledamo pri evrskih državah na eni strani, potem pa pri Poljski, Češki, Veliki Britaniji itd na drugi strani. Glej tudi naslednjo točko.

> [XMINI41]
> Pa prosim onkraj tega, da bi se zaradi devalvacije valut lahko države bolje odzvale, ker če vsi (oz. večina) devalvirajo, nihče ne pridobi, v sistem zgolj vneseš nestabilnost in stagflacijsko spiralo.

Absolutno lahko onkraj tega. Glej prejšnjo točko ter za evrske in neevrske države EU primerjaj BDP danes s tistim leta 2008 (lahko per capita, lahko tudi PPP).

> [XMINI41]
> primerjava z nečlanicami evro kluba ni najbolj na mestu, ker gre praviloma za manj razvite EU države, ki že po teoriji konvergence lahko rastejo hitreje.

To je izrecno poudarjeno tudi v predpredzadnjem odstavku kolumne in to celo v isti terminologiji:
> Bolgarija in Romunija, kjer se je delež zelo revnih najbolj zmanjšal, sta bili leta 2009 daleč najrevnejši v EU in sta kljub izboljšanju najrevnejši še danes (v Bolgariji se je ta delež znižal z 42 na 33, v Romuniji pa z 32 na 26 odstotkov), zato bi konvergenca po vstopu v EU verjetno opravila del opaženega tudi, če bi ti državi imeli evro.

Precej kontriraš, da na koncu priznaš, da so razlike lahko bolj verodostojno pojasnjene z teorijo konvergence. Uspešnosti evra ni mogoče pojasnjevati na dejanskih podatkih med dvema skupinama držav - tistimi, ki imajo evro (in so v povprečju veliko bolj razvite) in tistimi ki ga nimajo - je vmes preveč "šuma". Moj point je, da je brez analize transakcijskih stroškov in obsega mednarodne menjave na isti (evrski) skupini držav, ki vključuje alternativni scenarij z in brez evra, ni mogoče dajati relevantnih sklepov o uspešnosti valutnega območja.

Če imamo EUR, monetarno politiko dirigira ECB. Če pa bi imeli lastno valuto, bi pa to urejala ustanova, ki je precej časa trdila, da je z bančnim sektorjem vse b.p., nato pa je naenkrat sledala ogromna dokapitalizacija domačih bank skupaj s striženjem...

Ne vem kaj je boljše :)

Sicer pa avtorju pohvale za tekste.

LP

[bc123a]
> [dz1975]
> Lastna valuta nima ravno neke teže, če država v tej valuti ne more opraviti pretežnega dela zadolževanja... Maksimalen domet lastne valute pri nas bi bilo znižanje plač, kar pa vsaj v javnem sektorju zaradi močnih sindikatov verjetno niti ne bi bilo izvedljivo, saj bi slednji zahtevali vsaj uksladitev s stopnjo inflacije.

Ravno zaradi mocnega javnega sektorja je lastna valuta prednost. Ker ce NE dosezes dogovora o zvisanju plac, place v JS realno padajo. Ce pa v primeru deflacije ali krize ne dosezes dogovora, pa place v JS realno rastejo.

Skratka, sindikatom v deflacijskih razmerah mocne valute, ni treba s prstom migniti, da dosezejo realno rast plac, kar je zelo slabo za konkurencnost.

V teoriji je točno tako. V praksi pa morda malce bolj komplicirano, kot je že omenil nekdo pred teboj. Če imaš brezjajčno vlado, bodo zahtevam JS vedno ugodili, tako da s tiskanjem denarja ne pridobiš kaj dosti. Edino če greš na jugoslovanski scenarij, ko tiskaš denar tako hitro, da niti sindikati s svojimi zahtevami ne uspejo slediti, kaj šele da bi prebivalstvo uspelo pravočasno dvigovati prihodke ter jih konvertirati v kaj bolj stabilnega.

Mogoče bi bila rahla razlika, če bi imeli vlado z jajci, saj bi le-ta lažje nominalno zamrznila plače v JS, kot pa nižala. Samo tudi to ni neka rešitev, saj JS ne potrebuje realnega nižanja plač, pač pa prevetritev plač, predvsem pa prevetritev kadrovske zasedbe. Nekaterim bi bilo potrebno tudi dvigniti plače, drugim pa znižati ali pa se zahvaliti za sodelovanje. Da niti ne omenjam potrebe po privatizaciji nekaterih dejavnosti... Skratka, lastna valuta bi morda malo zakrila naše težave, rešila pa jih ne bi.

[usimoncic]
V teoriji je točno tako. V praksi pa morda malce bolj komplicirano, kot je že omenil nekdo pred teboj. Če imaš brezjajčno vlado, bodo zahtevam JS vedno ugodili, tako da s tiskanjem denarja ne pridobiš kaj dosti. Edino če greš na jugoslovanski scenarij, ko tiskaš denar tako hitro, da niti sindikati s svojimi zahtevami ne uspejo slediti, kaj šele da bi prebivalstvo uspelo pravočasno dvigovati prihodke ter jih konvertirati v kaj bolj stabilnega.

No, pred fiksiranjem tecaja je ta politika v sloveniji kar lepo delovala, tako dobro da je celo Mico Mrkaic popenil, ko so mu razlagali "da to je pa naravni pojav" (10% padec vrednosti tolarja na leto). Pa nismo koncali v hiperinflaciji.

Se vec, tezave so se zacele takoj po fiksiranju tecaja, s tem da jih je svetovni financni bum odlozil do 2008.

Najbolj zanimiv podatek, ki pove vse o situaciji v Evrokletki je naslednji:
80% celotnega QE, kupovanja več ali manj vrednega junka povsod in povprek, ki ga ECB misli še razširiti, ostane parkiranega pri ECB. Banke ne vedo več kam vtakniti to morje denarja, derivatov je kot kaže "zmanjkalo".
LINK il Sole 24 ore:
www.ilsole24ore.com/...d=ACuMiUfB

Voodoodokotor, o zombieekonomiki

Dober članek. Manjka pa glavni vzrok za zadovoljstvo z evrom: njegova trdnost relativno glede na prejšnje lokalne valute in vsaj v primeru majhnih držav poenostavitev prehajanja meje. Tisti zadnji odstavek pa ne vem, kaj hoče povedati. Jasno, da gre skupaj zvišanje minimalne (in tudi ostalih višin) plače in upad deleža revnih. Prehitevajo nas pa ravno zaradi zaostajanja v minimalni plači (hik).

[XMINI41]
Precej kontriraš, da na koncu priznaš, da so razlike lahko bolj verodostojno pojasnjene z teorijo konvergence.

Ni čisto tako. Verjetno so pojasnjene pri Bolgariji in Romuniji, kar tudi povem, ne znam si pa predstavljati, kako s teorijo konvergence pojasniš, da je bilo leta 2009 na Poljskem precej več hudo revnih kot v Italiji, danes jih je pa manj, pri čemer je to zato, ker je na Poljskem ta delež upadel s 15 na 10 odstotkov prebivalstva, v Italiji pa zrasel s 7 na 11,5 odstotkov.

[XMINI41]
Moj point je, da je brez analize transakcijskih stroškov in obsega mednarodne menjave na isti (evrski) skupini držav, ki vključuje alternativni scenarij z in brez evra, ni mogoče dajati relevantnih sklepov o uspešnosti valutnega območja.

Tudi o optimalnosti valutnega območja sem že pisal: www.finance.si/8347933 , in je jasno da je EZ po treh od štirih kriterijev odločno manj optimalna od ZDA, pri četrtem sta pa podobni. Ampak ti kazalniki (in teorija za njimi) se spreminjajo bistveno prepočasi, da bi bilo o tem vsakih nekaj mesecev kaj novega za povedati.

Zato sem tokrat pač ugotavljal druge vidike, in zelo konzervativno formuliral ugotovitev, da "evro ni kak poseben ohranjevalec vrednosti, pa tudi kak poseben blažilnik revščine ni". Pri tem, da tako številke kot teorija dejansko pravijo, da ne le ni kak poseben blažilnik, ampak je celo krepilnik; glede tega kot kaže postopno narašča tudi konsenz med ekonomisti (glej tukaj: www.voxeu.org/articl...-narrative , podpisnikov je vse več in so tudi heavyweighti z obeh ideoloških polov).

No, jaz pa omilim in napišem, da zgolj ni kak poseben blažilnik, pa mi vseeno očitaš neobjektivno kontriranje :)

Če vas je prejšnji odstavek ujezil, vas bo sklepno opažanje morda še bolj, a je korelacija tako močna, da jo moram omeniti. Pet držav, kjer je delež zelo revnih od leta 2009 najbolj upadel, je prav tistih pet, kjer so odtlej najbolj zvišali zakonsko predpisano minimalno mesečno plačo: v Romuniji za 65 odstotkov (s 142 na 235 evrov), v Bolgariji za 58 (s 123 na 194 evrov), na Poljskem za 46 (z 287 na 418 evrov), v Latviji za 41 (z 256 na 360 evrov), v Litvi pa za 40 (z 232 na 325 evrov).

Ni nas vseh razjezil ta podatek. To stalno zaklinjanje predstavnikov slovenskih delodajalcev in liberalnih fundamentalistov, da je minimalna plača v Sloveniji previsoka in povečuje delež socialno izključenih v državi, ker baje povečuje število brezposelnih je abotna. Dejansko višja minimalna plača zmanjšuje število socialno izključenih, ker je teh največ ravno med najslabše plačanimi zaposlenimi.

Hm, hm... Delež hudo materialno prikrajšanih prebivalcev v Estoniji se ni spremenil niti za desetinko točke, čeprav je država od kriznega dna leta 2009 zadnjih pet let dosegli lepo rast BDP, BDP PPP, upadanje brezposelnosti itn.!?

[vrac]
>Če vas je prejšnji odstavek ujezil, vas bo sklepno opažanje morda še bolj, a je korelacija tako močna, da jo moram omeniti. Pet držav, kjer je delež zelo revnih od leta 2009 najbolj upadel, je prav tistih pet, kjer so odtlej najbolj zvišali zakonsko predpisano minimalno mesečno plačo: v Romuniji za 65 odstotkov (s 142 na 235 evrov), v Bolgariji za 58 (s 123 na 194 evrov), na Poljskem za 46 (z 287 na 418 evrov), v Latviji za 41 (z 256 na 360 evrov), v Litvi pa za 40 (z 232 na 325 evrov).

Ni nas vseh razjezil ta podatek. To stalno zaklinjanje predstavnikov slovenskih delodajalcev in liberalnih fundamentalistov, da je minimalna plača v Sloveniji previsoka in povečuje delež socialno izključenih v državi, ker baje povečuje število brezposelnih je abotna. Dejansko višja minimalna plača zmanjšuje število socialno izključenih, ker je teh največ ravno med najslabše plačanimi zaposlenimi.

Povecuje stevilo brezposelnih. Tole vkljucenost si pa ti prinesel not. Res pa ne vem, kako nekomu pomaga to, da je prezposeln z 240 EUR socialne podpore in kako je to boljse namesto tega, da bi imel 400 EUR place.

[TadejK]
glede tega kot kaže postopno narašča tudi konsenz med ekonomisti (glej tukaj: www.voxeu.org/articl...-narrative , podpisnikov je vse več in so tudi heavyweighti z obeh ideoloških polov).

Hm, kako to, da med podpisniki ne najdem nobenega slovenskega ekonomista, nikogar od uglednih, mladih, alter, desnih, izseljenih, lustriranih...?

[bc123a]

No, pred fiksiranjem tecaja je ta politika v sloveniji kar lepo delovala, tako dobro da je celo Mico Mrkaic popenil, ko so mu razlagali "da to je pa naravni pojav" (10% padec vrednosti tolarja na leto). Pa nismo koncali v hiperinflaciji.

Se vec, tezave so se zacele takoj po fiksiranju tecaja, s tem da jih je svetovni financni bum odlozil do 2008.

Ja, ne vem, mogoče je delovalo drsenje tečaja. Ali pa smo nekako furali, ker smo štartali iz precej nižjega standarda, in smo zato bili konkurenčni, sedaj pa nismo več, saj nismo produktivnosti dvigovali enako hitro kot standarda. Poleg tega smo takrat lahko brezposelnost skrivali s prezgodnjim upokojevanjem, sedaj pa plačujemo račune za to.

Kakorkoli, pogovarjamo se o alternativnih scenarijih, ki jih je nemogoče preveriti. Tudi če bi lahko sedaj šli na tolar, je situacija bistveno drugačna od tiste pred desetimi leti, tako da sklicevanje, češ da je takrat nekaj delovalo in bo zato tudi sedaj, nekako ni smiselno.

[pobalin]
Hm, hm... Delež hudo materialno prikrajšanih prebivalcev v Estoniji se ni spremenil niti za desetinko točke, čeprav je država od kriznega dna leta 2009 zadnjih pet let dosegli lepo rast BDP, BDP PPP, upadanje brezposelnosti itn.!?

Leta 2010 je poskočil, potem leta 2012 še malo, odtlej se je pa vrnil tja, kjer je bil tik preden je zaškripalo:

ec.europa.eu/eurosta...&mode=view

[najobj]

> [dz1975]
> Lastna valuta nima ravno neke teže, če država v tej valuti ne more opraviti pretežnega dela zadolževanja... Maksimalen domet lastne valute pri nas bi bilo znižanje plač, kar pa vsaj v javnem sektorju zaradi močnih sindikatov verjetno niti ne bi bilo izvedljivo, saj bi slednji zahtevali vsaj uksladitev s stopnjo inflacije.

... ja, in Švica se pretežno zadolžuje v čem ? ...

P.S.: meni je zadolževanje pri totem www.youtube.com/watc...6vi528gseA stricu že od nekdaj malo hecno, še najbolj hecno pa mi je, da nobenemu drugemu ni hecno, da toti stric naredi denar iz lufta in ga veselo prodaja naokoli, vsi drugi pa morajo trdo delati, da mu vračajo za obresti, ker glavnice zaradi matematike itak ne more noben nikoli vrniti ...

Ah, vidiš.

Še ena prednost evra. Sedaj, če se že evro ne bo ustvarjal iz zraka, se bo pa vsaj totim stricom iz lufta zmanjšal prihodek. Iz čarovnije.

Jemalcev tistih zavedenihljudi kredita v švicarkih ne bom niti omenjal.

Si ne upam. :))

[vrac]

>Če vas je prejšnji odstavek ujezil, vas bo sklepno opažanje morda še bolj, a je korelacija tako močna, da jo moram omeniti. Pet držav, kjer je delež zelo revnih od leta 2009 najbolj upadel, je prav tistih pet, kjer so odtlej najbolj zvišali zakonsko predpisano minimalno mesečno plačo: v Romuniji za 65 odstotkov (s 142 na 235 evrov), v Bolgariji za 58 (s 123 na 194 evrov), na Poljskem za 46 (z 287 na 418 evrov), v Latviji za 41 (z 256 na 360 evrov), v Litvi pa za 40 (z 232 na 325 evrov).

Ni nas vseh razjezil ta podatek. To stalno zaklinjanje predstavnikov slovenskih delodajalcev in liberalnih fundamentalistov, da je minimalna plača v Sloveniji previsoka in povečuje delež socialno izključenih v državi, ker baje povečuje število brezposelnih je abotna. Dejansko višja minimalna plača zmanjšuje število socialno izključenih, ker je teh največ ravno med najslabše plačanimi zaposlenimi.

Tole je bolj tako/tako. Dvorezni meč, bi se po domače reklo.

Res je, da tisti z minimalno plačo (povečini) ne hodijo na hrvaško morje in smučanje v avstrijo in sosednje dežele in da praktično ves denar porabijo doma in doma plačujejo davke in ddv.

Res pa je tudi, da je potrebno biti konkurenčen za nova delovna mesta in investicije. To stran je potrebno gledati z delodajalčeve plati. (ali plati kapitala in dobička)

*morda bi tukaj bilo za razmisliti, kaj bi v Sloveniji bilo potrebno storiti, da bi postala davčna oaza za multinacionalke. :))
Tudi Slovnija je lahko s svojo majhnostjo tržna niša.

[bc123a]
Res pa ne vem, kako nekomu pomaga to, da je prezposeln z 240 EUR socialne podpore in kako je to boljse namesto tega, da bi imel 400 EUR place.

Meni se to ne zdi tako neverjetno. Kdor ima majhne otroke, lahko lep del od teh 160 evrov razlike prihrani že pri stroških vrtca, prehrane v šoli ipd. Tudi sicer precej prihraniš, saj imaš čas za kuhanje doma, za najbolj varčne nakupe, ki vzamejo kar veliko časa, najbrž tudi manj zapraviš za cunje in imaš kakšno uro še za učenje za pre-/do-kvalifikacijo.
Jaz bi vprašanje zasukal drugače: kako z@j€b@na je družba, ki ljudem lažje da 240 EUR podpore, kot da bi jim ponudila produktivno delo in ga plačala dovolj za minimalno spodobno preživetje.

Če smo malo višje spoznali, da evro ni kak poseben ohranjevalec vrednosti, zdaj vidimo, da tudi kak poseben blažilnik revščine ni

Če bi imel 10 držav, ki so pred desetimi leti prevzele skupno valuto na eni strani in deset primerljivih držav, ki tega niso storile na drugi strani, bi primerjava nekaj povedala o prednostih/slabostih uvedbe skupne valute. Ta analiza pa vzame nekaj takih in nekaj drugačnih držav in spremembe, ki so se zgodile v nekem obdobju, pripiše uvedbi/neuvedbi skupne valute, kar nima nobenega smisla.

Revščina ni samo posledica skupne (ali lastne) valute, ampak posledica še tisoče drugih odločitev.

To je tako kot bi jeseni v vrsto postavil po en primerek vsake gozdne živali in vsako drugo namazal z mastjo, potem pa spomladi pogledal koliko namazanih in koliko nenamazanih je preživelo in iz tega naredil sklep o vplivu masti na zmrzovanje.
Ene živali bi preživele neglede na mazanje, druge bi poginile neglede na mazanje. Kaka bi zaradi mazanja preživela, kaka pa ravno zaradi mazanja poginila.

Tako analizo lahko narediš tudi drugače. Eno leto vse namažeš z mastjo, drugo leto pa nobene, pa primerjaš rezultat. Pa še to moraš delati več let, da izničiš vpliv različnih zim. Pa še čim večji vzorec (reprezentativen) posamezne vrste je treba vključiti v eksperiment.
Taka analiza ima potem neko težo, prva pa žal ne.

Zanimivo bi se bilo npr. vrniti v leto 1785. In namesto enotne valute v ZDA uvesti množico lokalnih valut. Bi bile danes ZDA še vedno najmočnejša država na svetu?

Povecuje stevilo brezposelnih. Tole vkljucenost si pa ti prinesel not. Res pa ne vem, kako nekomu pomaga to, da je prezposeln z 240 EUR socialne podpore in kako je to boljse namesto tega, da bi imel 400 EUR place.

pred kratkim je bila na SLO1 v enih izmed oddaj (tednik mislim da) intervjuvana mamica samohranilka. Brezposelna nekaj let je dobivala 240 EUR podpore. Zraven spada zastonj vrtec + zastonj malica za otroka, socialno stanovanje + velik otroski dodatek. Ko je placala tistih nekaj obveznosti (elektrika, komunala ipd) ji je ostalo tistih 240 EUR mesecno.

Nato je dobila zaposlitev kot vzgojiteljica. 800 EUR mesecno place(tu nekje). Placuje vrtec in malico za otroka, socialno stanovanje je slo na neprofitno najemnino, zmanjsal se je otroski dodatek. Tokrat ji ostaja 250-300EUR mesecno . Nekaj malega vec kot prej, ne bistveno za prezivetje, veliko vec skrbi ter precej manj casa za otroka in zase ...

znizati podporo ?

[bc123a]

Povecuje stevilo brezposelnih. Tole vkljucenost si pa ti prinesel not. Res pa ne vem, kako nekomu pomaga to, da je prezposeln z 240 EUR socialne podpore in kako je to boljse namesto tega, da bi imel 400 EUR place.

Naj si tistih 400 EUR-ov plače predstavniki delodajalcev nekam vtaknejo. Kdor pošteno dela, mora tudi pošteno zaslužiti. Drugače pa naj delodajalec,ki ne more plačati dostojnega plačila svojim delavcem, zapre štacuno. Čisto enostavno. Ne vem kje je problem, ki ga v tem vidiš?

[pobalin]
> [bc123a]
> Res pa ne vem, kako nekomu pomaga to, da je prezposeln z 240 EUR socialne podpore in kako je to boljse namesto tega, da bi imel 400 EUR place.

Meni se to ne zdi tako neverjetno. Kdor ima majhne otroke, lahko lep del od teh 160 evrov razlike prihrani že pri stroških vrtca, prehrane v šoli ipd.

S tako majhnim zasluzkom si pri stroskih vrtca in sole ze prakticno na istem.

Tudi sicer precej prihraniš, saj imaš čas za kuhanje doma, za najbolj varčne nakupe, ki vzamejo kar veliko časa, najbrž tudi manj zapraviš za cunje in imaš kakšno uro še za učenje za pre-/do-kvalifikacijo.

Ce clovek zna vse to doma delati, pomeni, da je doma produktiven, ko pa hoce delati pa kar naenkrat ne more iz sebe iztisniti koristi za tistih 4 EUR na uro produktivnosti? Predvsem v tem je problem.

Jaz bi vprašanje zasukal drugače: kako z@j€b@na je družba, ki ljudem lažje da 240 EUR podpore, kot da bi jim ponudila produktivno delo in ga plačala dovolj za minimalno spodobno preživetje.

Druzba ne ponuja dela. Ponujajo ga podjetja, ki delujejo na trgu in tisto delo prodajo naprej v obliki storitev ali produktov.