IZJAVE O HRVAŠKI

prof. dr. Marko Pavliha redni profesor, prodekan in predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani marko.pavliha@fpp.uni-lj.si
twitter.com/markopavliha
www.drugisvet.com/bl...njepis.pdf

''Predsednik arbitražnega sodišča ni idealna izbira za Slovenijo''
''Vem samo to, da je bil Gilberto Guillaume predsednik meddržavnega sodišča v Haagu, ki je znano po relativno konservativni drži,'' je za MMC dejal Marko Pavliha.
17.01.2012
www.rtvslo.si/evrops...ijo/274951

Profesor mednarodnega prava Marko Pavliha ocenjuje, da bi morala Slovenija zahtevati izločitev hrvaškega arbitra Budislava Vukasa zaradi njegove pristranskosti in javno izraženih stališč do določitve hrvaško-slovenske morske meje.
23. 01. 2012
www.primorske.si/slo...bitra.aspx

Izjava dneva, Marko Pavliha: S Hrvaško najbolje obnoviti pogajanja, s predsednikoma v glavnih vlogah.

Marko Pavliha:
“Če sporazum o arbitraži dokončno pade v vodo, kar se utegne zgoditi zaradi hrvaškega “odstopa” ali kasnejšega nespoštovanja morebitne arbitražne odločbe, bi morali Slovenija in Hrvaška iskati rešitve s sredstvi, ki jih določa 33. člen Ustanovne listine ZN, torej s pogajanjem, anketo, posredovanjem, spravo, razsodništvom, sodno rešitvijo, obračanjem na regionalne sodne ustanove ali regionalne dogovore ali z drugimi sredstvi po lastni izbiri.

Razsodništvo že poteka (arbitraža) in vemo, kako je (ne)uspešno, anketa (ugotavljanje dejstev) po moje ne pride v poštev, ker so dejstva že zbrana, regionalne sodne ustanove in regionalni dogovori tudi ne, na Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) pa lahko pristanemo le pod pogojem, da bi uporabilo načelo zunanje pravičnosti – ex aequo et bono, s čimer bi se morala strinjati tudi Hrvaška, kar je malo verjetno. Tudi Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu (ITLOS) ne pride v poštev, ker je pristojno le za morske spore, ne pa tudi za kopensko mejo.

Kot sem že večkrat poudaril – in zato sem tudi nasprotoval preslabo “iztrženem” arbitražnem sporazumu – bi bilo najbolje obnoviti pogajanja, tokrat s pomočjo arbitraže v skladu z osmim odstavkom 6. člena, ki bi imela vlogo nekakšnega posrednika in spravitelja. Takšna metoda se je med drugim izkazala za več kot uspešno v primeru spora med Finsko in Dansko, pri čemer bi lahko poglavitno vlogo prevzela oba predsednika vlad, ki sta bolj ali manj neobremenjena s preteklostjo, zlasti s političnimi zdrahami.

Najmanj kar bi se morali politiki dogovoriti na obeh straneh, je nekakšna zamrznitev mejnega spora, brez incidentov in prejudiciranja meje, kar v zadnjih letih počne zlasti Hrvaška. Obetavna novica za ribiče, kopalce, jadralce in druge “porabnike” morja je, da se ne bližajo nobene volitve, ki so običajno botrovale provokacijam in zaostrovanju medsosedskih odnosov.”
16.03.2016
www.casnik.si/izjava...ih-vlogah/

Kako udejanjiti arbitražno odločbo?

O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji - od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe - je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, koketiranega, improviziranega, parafiranega, zaželenega, obljubljenega, zlorabljenega, izdanega, (pod)kupljenega, zagroženega, prelomljenega in zamujenega, zato se mi ta tematika skorajda organsko upira, hkrati pa čutim državljansko dolžnost, da pomagam pri iskanju izhoda iz vnovičnega labirinta in naposled tudi nekaj malega napišem na večkratno prigovarjanje vrlega urednika pričujočega spletnega portala.
25.09.2017
www.iusinfo.si/medij...mne/204266
damijan.org/2017/03/...gega-tira/

Hrvaški pravnik Miloš: Hrvaška bi morala tožiti Slovenijo na sodišču v Hamburgu. Marko Pavliha: kdo je to Miloš?
5.januar 2018
www.domovina.je/hrva...-to-milos/

Nad kandidata za sodnika EU z obtožbo o zlorabi
26.02.2019
www.delo.si/novice/s...54711.html

[zoran13]
Hrvaški pravnik Miloš: Hrvaška bi morala tožiti Slovenijo na sodišču v Hamburgu. Marko Pavliha: kdo je to Miloš?
5.januar 2018
www.domovina.je/hrva...-to-milos/

Je ta domovina.jevski "hrvaški pravnik" in jutarnjelistni "vodeći stručnjak za pomorsko pravo" isti kot tale prof. dr. sc. Ivan Miloš?

Prof. dr.sc. Ivan Miloš rođen je 30.04.1948. godine u selu Bajagiću, grad Sinj. U Rijeci je završio Ekonomski fakultet 1979. godine gdje je, također na Ekonomskom fakultetu, magistrirao 1983. godine. Doktorsku disertaciju, pod nazivom “Informacijski sustav u funkciji suvremene tehnologije prometa” obranio je na Fakultetu za pomorstvo i saobraćaj u Rijeci 1989. godine, te stekao doktorat tehničkih znanosti iz područja tehnologije prometa.
Od 1966. do 1998. godine radio je u poduzeću “Luka” Rijeka gdje je obavljao različite poslove i radne zadatke, od tehnologa - organizatora prekrcaja na brodovima i rukovoditelja lučkih skladišta do direktora OUR-a „Rijeka“ te pomoćnika generalnog direktora za strateški razvoj. Od 1999. do 2003. godine obnašao je funkciju projektanta, osnivača i direktora “Splitsko —Dalmatinske slobodne zone” Split, koja je u većinskom vlasništvu Splitsko-dalmatinske županije. Godine 2003. pozvan je i izabran za profesora na Veleučilištu u Rijeci, gdje mu je došla ponuda od strateških partnera iz Europske unije, s kojima je i prethodno surađivao, za vrijeme SFRJ, na velikim razvojnim projektima iz područja međunarodnog javnog prometa i stvaranja uvjeta za FDI (Foreign Direct Investnments) ulaganja kapitala, da se izravno uključi u nove strateško-razvojne projekte EU čiju izradu financira Europska komisija sa nepovratnim financijskim sredstvima. Iz sjedišta Delegacije Europske unije u Zagrebu potvrđuju da je prof. Miloš uredno i uvijek, prije ugovorenog roka, izvršavao svoje ugovorne obveze prema EU i da su njegovi projekti dovršeni te prihvaćeni od naručitelja.
Tijekom dugogodišnjeg rada na većem broju vrlo složenih razvojnih programa i projekata, objavio je i na međunarodnim savjetovanjima izlagao više od 50-tak recenziranih znanstvenih i stručnih radova iz područja prometnog i 1učkog sustava, robno-transportnih centara i terminala, unutarnjeg transporta i skladištenja te projektiranja i primjene suvremenih informacijskih i ekonometrijskih modela i sustava u funkciji suvremene tehnologije prometa (EDIFACT).
U isto vrijeme bio je član znanstvenih i stručnih društava te aktivni organizator i sudionik brojnih znanstvenih i stručnih rasprava iz područja prometa, ekonomske strategije i 1učkih sustava. Dugogodišnji je član i potpredsjednik „Hrvatskog znanstvenog društva za promet“ (HDZP) Zagreb, član uređivačkog odbora znanstvenog časopisa „Suvremeni promet“, Član savjeta za pomorstvo HAZU, a od 14. ožujka 2009. godine član je i Hrvatske akademije tehničkih znanosti.
Piše i govori talijanski jezik, a aktivno se služi engleskim jezikom.
www.pomorskodobro.co...ectionid=1

Po navedenih letnicah je gospod od svojega 18 leta delal v reški luki, študiral ob delu, z 31 leti diplomiral in kasneje še magistriral iz ekonomije, doktoriral pa iz tehničnih znanosti, napredoval na direktorska mesta, vse na Reki, vse v globokem socializmu, ki mu je očitno zagotovil lepo socialno mobilnost. Zato je pljunuti, da na stara leta penzionersko dolgočasje preganja z gostovanjem na (spletno že umrlem) tink-tanku ISPH proslulega Tomislava Karamarka.
hrvatskonebo.org/201...-heritage/
Občasno se profesor doktor kratkočasi še s politično kričečimi izjavami za tozadevno dojemljive medije.

“Hrvatska je u arbitražu ušla pod javnom ucjenom i flagrantnom prisilom Slovenije koja joj je javno blokirala gotovo 50% poglavlja u pregovorima s Europskom komisijom”, stoji u tekstu pod naslovom “Arbitraža sa Slovenijom u izravnom je sukobu s međunarodnim javnim pravom” prof. dr. Ivana Miloša za potrebe Instituta za sigurnost i prosperitet Hrvatske (ISPH) koji je osnovao Tomislav Karamarko.
www.jutarnji.hr/vije...s/6337650/