Lani je rast bila 4,5%, predlani 4,9%...in vlada v tej veliki rasti ni uspela najti niti enega evra za zmanjšanje gromozansko velikega 32-33 milijardnega javnega dolga, ki nam vsako leto odnese milijardo za obresti. Vlade se držijo Gasparijeve »modrosti«, da bi vračanje dolga »pomenilo nepotreben družbeni strošek za sedanjo generacijo«. Vse vlade, ki se izogibajo vračilu dolgov v bistvu v imenu medgeneracijske solidarnosti izvajajo medgeneracijski rop bodočih generacij. Ad-hoc ustanovljene stranke kot so Bratuškina, Cerarjeva in Šarčeva so stranke brez vizije slovenske prihodnosti in vidijo samo sedanjost, za njih obstaja samo danes tu in zdaj in v tem nekajletnem času bivanja na oblasti je potrebno izpleniti čim več in seveda, z vračilom dolga ne zmanjševati plena, ki je na razpolago.

867 milijonov. vključuje Državo, občine in oba javna sklada.

Endimion, ki me še vedno ima na ignore, je napisal:

»867 milijonov. vključuje Državo, občine in oba javna sklada«

Milijarda, ki sem jo omenil je nekakšno bolj okroglo povprečje. Bilo je že tako, da je javni dolg: 34 milijard evrov; Dolg kot odstotek BDP-ja: 74,60 %; Država letno za obresti plača 1,6 milijarde evrov.
novice.svet24.si/cla...6000-evrov

[Endimion]
867 milijonov. vključuje Državo, občine in oba javna sklada.

No, da zadevo postavimo v kontekst:
-300 milijonov EUR je država zgubila s šalabajzersko prodajo NKBM
-še nadaljnjih 300 milijonov EUR s šalabajzersko prodajo NLB
-v letu 2018 so bili davčni prihodki vseh blagajn višji za več ko milijardo EUR, v primerjavi z letom 2017
-DDV še vedno vztraja na neverjetnih 22%
-trošarine na gorivo so še vedno zelo visoke, tako, da izgubljamo tranzitni promet
-še vedno imamo nor davek "luksuzna" vozila, ki lastnike teh vozil spodbuja, da v tujini registrirajo svoja vozila
-v zdravstvo zmečemo vsako leto denarja, a učinka ni, cene zdravil, pripomočkov in opreme pa so tudi 10x dražje kot v tujini

In tako naprej.

Tako, da v resnici teh 800 milijonov EUR manj pufa ni ne vem kakšen dosežek. Je pa res, je bolje imeli 800 milijonov EUR pufa manj, kot pa več. A dejstvo ostaja, da imamo sedaj kot država za več kot 30 milijard EUR pufa. Pred krizo pa smo ga imeli pod 10 milijard.

[FIN-311684]
Endimion, ki me še vedno ima na ignore, je napisal:

»867 milijonov. vključuje Državo, občine in oba javna sklada«

Milijarda, ki sem jo omenil je nekakšno bolj okroglo povprečje. Bilo je že tako, da je javni dolg: 34 milijard evrov; Dolg kot odstotek BDP-ja: 74,60 %; Država letno za obresti plača 1,6 milijarde evrov.
novice.svet24.si/cla...6000-evrov

Saj ni čudno, da te ignorira, ko pa seei večni producent sofizmov, laži in fake news.

Poglejmo zadnji primer, država je lani za obresti plačala 860.573.055 €, potem za "svoj argumetn" privlečeš članek iz leta 2015, ki govori o 1,6 milijarde za obresti, a če greš pogledati uradne objave, vidiš, da je bil tudi znesek v članku debela laž, saj uradni podatki govorijo, da je takrat plačala za obresti 1,083 milijarde €
www.mf.gov.si/si/del...anciranja/

A si ti bot kle na komentarjih Financ ali pa zaposlen v SDS za spinanje? Objavljaš dve leti stare podatke in na osnovi njih širiš zavajujoče sklepe. Podatke o stanju dolga imaš na internetni strani ministrstva za finance.

[1011Arist]
> [FIN-311684]
> Endimion, ki me še vedno ima na ignore, je napisal:
>
> »867 milijonov. vključuje Državo, občine in oba javna sklada«
>
> Milijarda, ki sem jo omenil je nekakšno bolj okroglo povprečje. Bilo je že tako, da je javni dolg: 34 milijard evrov; Dolg kot odstotek BDP-ja: 74,60 %; Država letno za obresti plača 1,6 milijarde evrov.
> novice.svet24.si/cla...6000-evrov

Saj ni čudno, da te ignorira, ko pa seei večni producent sofizmov, laži in fake news.

Poglejmo zadnji primer, država je lani za obresti plačala 860.573.055 €, potem za "svoj argumetn" privlečeš članek iz leta 2015, ki govori o 1,6 milijarde za obresti, a če greš pogledati uradne objave, vidiš, da je bil tudi znesek v članku debela laž, saj uradni podatki govorijo, da je takrat plačala za obresti 1,083 milijarde €
www.mf.gov.si/si/del...anciranja/

To, da se sedaj plačuje bistveno manj za obresti je dejstvo. Ampak to ni toliko posledica super duper upravljanja države, ampak bolj posledica tega, da je po celem svetu gospodarska rast, da je denar smešno poceni itd. So zapadli dražji krediti, ki so jih zaradi ugodnih pogojev na trgu nadomestili s cenejšimi krediti.

V primeru, da spet pride do neke svetovne recesije, se lahko zadeve hitro obrnejo. Država si mora stalno izposojati, in dve ali tri leta višjih obresti + jemanje dodatnih kreditov zaradi primanjkljaja lahko hitro zadeve obrne.

Ne pozabimo imamo rekordno število javnih uslužbencev, ki so sedaj množično napredovali za razred ali dva ter ki prejemajo v povprečju glede na gospodarstvo cca. 20-30% previsoke plače.

V starajoči se družbi z nizko rodnostjo je zelo kratkovidno in kontraproduktivno, da si je javni sektor dodelil vlogo vladajočega, privilegiranega razreda. Mislim, da je lekcija s Hrvaške lahko zelo poučna.

Pri dolgu je zanimiva tista misel, da imajo države lahko tudi prikrit dolg zaradi nevlaganja v državno lastnino.
Če npr. ne investiraš in ne vlagaš v vzdrževanje, res nisi nič povečal dolga, si pa povečal "dolg".

Ali po računovodsko.
V stroške proračuna amortizacija državne lastnine ni všteta. Pa bi bilo fajn, če bi bila, ker bi bila slika bolj realna.

Mi lahko ne vzdržujmo cest, zdravstvene opreme, šol, vrtcev... To je navidez poceni v resnici pa to generira dolg, ki res ni finančen, bo pa finančen slej ko prej postal.

Glej zato je postavljen mednarodni računovodski standard za izračunavanje dolga držav ( kaj sodi v njega in kaj ne ), prerekanje o tem kaj bi bilo smiselno vključiti in kaj ne je pa toliko smiselno kot pogovarjanje o vremenu, ki ga lahko komentiraš ne moreš ga pa spremeniti.

Glede na izkušnje iz prejšnje perle od države, tale tlači okostnjake v omare z 1000t prešo.

[1357]
Glej zato je postavljen mednarodni računovodski standard za izračunavanje dolga držav ( kaj sodi v njega in kaj ne ), prerekanje o tem kaj bi bilo smiselno vključiti in kaj ne je pa toliko smiselno kot pogovarjanje o vremenu, ki ga lahko komentiraš ne moreš ga pa spremeniti.

Tako pri nas razmišlja javni sektor.
Sicer ni OK, ampak tako je in tako bo tudi ostalo, ker se itak ne da nič spremenit.
Pa potem ljudje 40 let delajo nekaj slabo ali celo narobe in so 40 let tiho.

[premza]
> [1357]
> Glej zato je postavljen mednarodni računovodski standard za izračunavanje dolga držav ( kaj sodi v njega in kaj ne ), prerekanje o tem kaj bi bilo smiselno vključiti in kaj ne je pa toliko smiselno kot pogovarjanje o vremenu, ki ga lahko komentiraš ne moreš ga pa spremeniti.

Tako pri nas razmišlja javni sektor.
Sicer ni OK, ampak tako je in tako bo tudi ostalo, ker se itak ne da nič spremenit.
Pa potem ljudje 40 let delajo nekaj slabo ali celo narobe in so 40 let tiho.

Dokler folk stiska zobe in to požira je še dobro. Problem je, ko folk naredi križ čez lastno državo in se začne množično izseljevati. Kot recimo na Hrvaškem, kjer se je število prebivalcev zmanjšalo že za cca. 700.000 od osamosvojitve dalje. Z vstopom v EU pa se je ta trend samo še pospešil.

Dokler ima Slovenija vsaj malenkosti prirastek prebivalstva je še dobro, če se zadeva obrne navzdol, bomo imeli pa hitro zelo, zelo velik problem. Ga noben mednarodni računovodski standard ne bo rešil.

Prirastek je sicer res pozitiven, bojim pa se, da ni naraven, ampak gre deloma za "uvoz".Da na enega, ki pride iskat delo, pridejo še trije, ki so prej ali slej odvisni od sociale.

[kren]
> [sopranos]
> Problem je, ko folk naredi križ čez lastno državo in se začne množično izseljevati. Kot recimo na Hrvaškem, kjer se je število prebivalcev zmanjšalo že za cca. 700.000 od osamosvojitve dalje.

Vem da je to slaba tolažba, ampak Hrvaška je še bolj fucked up, kot Slovenija.

Po osamosvojitvi mi je en Hrvat rekel: šta čete vi jadni Slovenci... mi Hrvati imamo barem turizam, a vi ni to nemate.

Seveda se ne bi mogel bolj motiti. Hrvaška samo od turizma ne more preživeti (tako kot Grčija), od gospodarstva pa tudi ne, ker je na psu.

Upam, da Slovenija z nespametnimi potezami ne bo zjebala svojega gospodarstva, ki lahko edino Slovencem zagotovi delovna mesta in višji standard.

Se strinjam. Turizem je lahko lepa dopolnitev ostalemu gospodarstvu. Ne more biti pa to nosilna razvojna panoga. To Hrvatom, Grkom in še komu ni jasno.

Problem bo nastal v naslednji krizi. Danes imamo ogromen in za slovenske razmere predobro plačan javni sektor.In če bo vlada v naslednji krizi spet pustila javni sektor pri miru in zategnila zakonko okoli vratu zasebnega sektorja,potem lahko zelo hitro pridemo v situacijo, ki bo za Slovenijo izredno slaba. Ampak kaj bi sedaj o tem, danes je sonce in imamo gospodarsko rast, zakaj bi se ukvarjali s tem, kaj bo jutri.

[1011Arist]
> [FIN-311684]
> Endimion, ki me še vedno ima na ignore, je napisal:
>
> »867 milijonov. vključuje Državo, občine in oba javna sklada«
>
> Milijarda, ki sem jo omenil je nekakšno bolj okroglo povprečje. Bilo je že tako, da je javni dolg: 34 milijard evrov; Dolg kot odstotek BDP-ja: 74,60 %; Država letno za obresti plača 1,6 milijarde evrov.
> novice.svet24.si/cla...6000-evrov

Saj ni čudno, da te ignorira, ko pa seei večni producent sofizmov, laži in fake news.

Poglejmo zadnji primer, država je lani za obresti plačala 860.573.055 €, potem za "svoj argumetn" privlečeš članek iz leta 2015, ki govori o 1,6 milijarde za obresti, a če greš pogledati uradne objave, vidiš, da je bil tudi znesek v članku debela laž, saj uradni podatki govorijo, da je takrat plačala za obresti 1,083 milijarde €
www.mf.gov.si/si/del...anciranja/

Izmislil nisem ničesar, navedel sem vir. V letu 2008 je bila država zadolžena za skoraj 23 % BDP ob koncu leta 2014 pa že 78 % BDP. Leta 2008 smo za obresti plačevali 300 milijonov, leta 2011 že 500 milijonov, leta 2014 pa omenjenih 1,083 milijard...Hvala Edminionu na točni številki za lani pa vendar ne moremo veliko zgrešiti če rečemo, da smo v zadnjih petih letih plačali povprečno za milijardo obresti na leto. Zame je tudi lanjskih 860 milijonov strašansko veliki denar in ne razumem zakaj državi ob tako veliki gospodarski rasti iz te rasti ni uspelo zmanjšati javnega dolga. Koliko bomo letos dali za obresti? Malenkost, Srbi bi rekli "siću" od 800 milijonov...Če bi pravočasno prodali Mercatorja za ponujeni 2 milijardi, NLB prav tako za vsaj 2 milijardi, Telekom za dobro milijardo, bi danes javni dolg bil nekaj manjši in bi za obresti plačevali 100 milijonov manj, samo to je za naš javni sektor ničvredna "sića".

[dikembe]
Prirastek je sicer res pozitiven, bojim pa se, da ni naraven, ampak gre deloma za "uvoz".Da na enega, ki pride iskat delo, pridejo še trije, ki so prej ali slej odvisni od sociale.

Seveda gre za uvoz. Ampak če rodnosti ni, državljani Slovenije pa se izseljujejo, potem je uvoz edino kar nam še preostane.

Tudi po zaslugi uvoza imamo danes največ zaposlenih ljudi v zgodovini in enormne prilive v vse blagajne.

Žalostno je samo to, da tega ne znamo izkoristiti, izvesti reforme in si zagotoviti dobro srednjo ter dolgoročno pozicijo.

Vse to kar imamo danes je izjemno krhko in se lahko razmeroma enostavno uniči.

[sopranos]
Tudi po zaslugi uvoza imamo danes največ zaposlenih ljudi v zgodovini in enormne prilive v vse blagajne.

To imamo predvsem zaradi nekonvencionalnih monetarnih ukrepov.
Ampak učinek teh ukrepov se bo končal, tako ali drugače, in v nobenem primeru dobro.

To je kot učinek droge. Ima enormne pozitivne učinke, ampak konec je pa vedno boleč.

[premza]
> [sopranos]
> Tudi po zaslugi uvoza imamo danes največ zaposlenih ljudi v zgodovini in enormne prilive v vse blagajne.

To imamo predvsem zaradi nekonvencionalnih monetarnih ukrepov.
Ampak učinek teh ukrepov se bo končal, tako ali drugače, in v nobenem primeru dobro.

To je kot učinek droge. Ima enormne pozitivne učinke, ampak konec je pa vedno boleč.

Tujec, ki tukaj ne biva in vplačuje vsaj 15 let, nima nič od tega, da je tukaj vplačeval pokojninske prispevke. In takih tujcev je kar nekaj.
Prav tako so tujci tukaj zato da delajo, ne da se po bolniških valjajo. Ta privilegij je v največji meri rezerviran za javni sektor.

Tako, da ja, zadeva ima kratkoročno pozitivne učinke. Je pa res, da če se zadeva obrne, se bo šele razkrilo v kakšnem demografskem krču se nahajamo.

O tujcih si pa slabo poučen mislim tistih ki tukaj delajo in tukaj nič ne vplačujejo.V bistvu je to zanimiva tema.

[rame]
O tujcih si pa slabo poučen mislim tistih ki tukaj delajo in tukaj nič ne vplačujejo.V bistvu je to zanimiva tema.

Vsak, ki ima pogodbo o zaposlitivi plačuje prispevke. In tujec jo mora imei 40 ur na teden. Pa četudi si minimalno plačo izplačuje.

Zenska s socialnega urada, ko sem omenil da se vsaj priseljujejo pridni Bosanci. "Pozabi, vecina je olos, ki se kar najhitreje prijavi na vse mozne podpore. Ta pridni gredo severno"
Kaksno prihodnost ima drzava ki se jo izogibajo Bosanci???
Drugace pa je Slo demografija katastrofa.

[PyotrNovak]
Zenska s socialnega urada, ko sem omenil da se vsaj priseljujejo pridni Bosanci. "Pozabi, vecina je olos, ki se kar najhitreje prijavi na vse mozne podpore. Ta pridni gredo severno"
Kaksno prihodnost ima drzava ki se jo izogibajo Bosanci???
Drugace pa je Slo demografija katastrofa.

Delam s tujci in vem kakšen pofl sem pride. Samo hudič je, da tudi z višjimi plačami ne bi bilo kaj bolje. Ker gre tudi za vprašanje kulture, odnosa do dela.

Pa v Sloveniji je delavec zaščiten bolj kot kočevski medved.

Ves denar se nakaže v tujino na agencije.

[rame]
Ves denar se nakaže v tujino na agencije.

?????

Ti si zgelda res bot SDS ker si funkcionalno nepismen. Mednarodni standard za izračun dolga držabve je takše kot je in pika. In s tem javni sektor nima nobene veze. Javni sektor je potrebno reformirati ampak racionalno in vsebinsko ne na vaš način, ki bi radi naredili takšno reformo da se ne bi dejansko nič spremenilo. Najboljši primer vaše dvoličnosti so pokojnine in njihovo dviganje. Namesto da bi kot vsi normalni zagovarjali sistem "dobiš toliko kolikor si vplačal" vi skoz upijete kakao so nekateri reveži ker imajo niske pokojnine za polno delovno dobo. Imajo takšen pokojnine kolikor so vplačevali v pokojninski sklad! In tu se je potrebno držati tega pravila kot pijanec plota, če zaradi drugega ne zaradi higieničnosti sistema in funkcioniranja tržnega sistema kot takega.

Nehaj že smetit s tem famoznim 2008. Pizda od jeze bom tole v čakalnici stol polomil. Ti se imaš za svetovalca podjetnikom? Opažam da visoki davki za slovenskega podjetnika niso najbolj akuten problem. Prej raznorazni svetovalci....

Leta 2008 je bil bruto zunanji dolg slovenije kot celote tak kot je danes. Razlika je le v tem kdo je bil nosilec. Leta 2008 so bile to banke (tako domače domače kot domače hčere s tujimi mamami) ter podjetja. Leta 2007 in 2008 ima slovenija fantasticen dvig zunanje zadolženosti, obenem pa je imela negativni saldo menjave s tujino. Kot bi si v gostilni najprej od ostirja denar sposodil, potem pa s tem sposojenim denarjem pri njemu kupil pecenko in pivo. A lahko razumeš kaka neumnost je to? In to smo počeli. Proračun je bil relativno malo zadolžen. Ker mu je zunanji input denarja (če si sposodim 1000 v nemciji in v ljubljani kupim za 1000 necesa, je drzava pobrala 200 DDV, ki pa so sposojeni). Dalje. S premikanjem financiranja avtocest iz drzave na dars se je kratkorocno skril tako minus kot del dolga same države.

Ko je počilo je počilo na več koncih. Najprej so hoteli oni zunaj svoj denar met. In banke so ga vrnile. Ne le vrnile. Zdaj neto financirajo tujino. V vmesnem času je drzava pokrila manjko. Izbire ni bilo ali pa ti vse skupaj razpade. Ko so crkavala prva velika podjetja... je po trickle down efektu pocrkalo se cel kup majhnih. In pri tem so reči ki vseeno morajo obratovati. Se strinjava?

Pa ne mi o penzionistih. Leta 2008 je proračun doplaceval milijardo, lani pa milijardo 200 i kusur. Za 150.000 več upokojencev. Podobno je z večino javnega sektorja. Tisti uredniški del je tako al tako strel v meglo. Izvedbeni del pa... ti v firmi lahko v času pizdarije odpuscas. Ne moreš pa zapret šol in bolnic. Ne moreš reči policajem da naj bodo doma. Cel kup je reči ki jih moraš imeti.

Pred kakim letom sem imel zaradi ene poškodbe predpisanih 14 dni toplic. Naredili so čudo iz mojih nog. Informativni račun je pokazal 1837€. Ki jih je dobila povsem privatna ustanova. Ko država regresira vozovnice, to dobi privat avtobusar. A ti sploh veš koliko tega denarja ki se ga zbere z davki odleti nazaj? Nekaj milijard letno. Ja pizda oni otroški dodatek... saj se stroši. Saj ni da ga folk v zimnico tlaci.

Meni je nenadjebljivo smešno, kako tudi v pricujocem časniku udrihajo po preveliki državni porabi potem pa na x strani objavijo seznam razpisov za ta ali ona nepovratna sredstva. Pa mi povej zakaj jaz pri vsakem pivu placam 40c ddv zato da jih da država pipistrelu za razvoj. Ali pa akrapovicu davčni odpustek (Ja akrapovic zaradi teh davčnih olajšav za razvoj do leta 2016 ni plačeval ddpo. Ni plačal davka od dobička pravnih oseb. Obenem pa pizdil da je previsok.) Povej zakaj? Kaj mam jaz od tega? Pol kurca nič. Placam predrago pivo zato da financiram podjetnika ki ima prenizko dodano vrednost da bi lahko sam od sebe rasel.

Evo tako holcersko razmisljanje ima večina malih podjetnikov ko pride do segmenta javnih storitev. Če ti privat zabar porihta klavir tipke je podjetnik ki je nekaj naredil, in ti si mu placal. Če to isto naredi oni v zdravstvenem domu je pa pijavka brezdelna. Ko ti otroka merka malivrtec d.o.o. je to podjetništvo. Ko to počne vrtec javni zavod je pa to abervezno metanje denarja v smeti.

Ne vem no...

[Endimion]
Meni je nenadjebljivo smešno, kako tudi v pricujocem časniku udrihajo po preveliki državni porabi potem pa na x strani objavijo seznam razpisov za ta ali ona nepovratna sredstva.

tudi meni.

[Endimion]
Nehaj že smetit s tem famoznim 2008. Pizda od jeze bom tole v čakalnici stol polomil. Ti se imaš za svetovalca podjetnikom? Opažam da visoki davki za slovenskega podjetnika niso najbolj akuten problem. Prej raznorazni svetovalci....

Leta 2008 je bil bruto zunanji dolg slovenije kot celote tak kot je danes. Razlika je le v tem kdo je bil nosilec. Leta 2008 so bile to banke (tako domače domače kot domače hčere s tujimi mamami) ter podjetja. Leta 2007 in 2008 ima slovenija fantasticen dvig zunanje zadolženosti, obenem pa je imela negativni saldo menjave s tujino. Kot bi si v gostilni najprej od ostirja denar sposodil, potem pa s tem sposojenim denarjem pri njemu kupil pecenko in pivo. A lahko razumeš kaka neumnost je to? In to smo počeli. Proračun je bil relativno malo zadolžen. Ker mu je zunanji input denarja (če si sposodim 1000 v nemciji in v ljubljani kupim za 1000 necesa, je drzava pobrala 200 DDV, ki pa so sposojeni). Dalje. S premikanjem financiranja avtocest iz drzave na dars se je kratkorocno skril tako minus kot del dolga same države.

Pozabil si da je Bajuk briljantno sklenil, da se bo zadolževal v tujini. S tem je domačim bankam povzročil presežek sredstev (ob zapadlosti obveznic jih niso mogle reinvestirati), ki je pljusknil na trg (pod ugodnimi pogoji seveda) in POVEČAL ZUNANJI DOLG. Genij.

[philips]
> [Endimion]
> Nehaj že smetit s tem famoznim 2008. Pizda od jeze bom tole v čakalnici stol polomil. Ti se imaš za svetovalca podjetnikom? Opažam da visoki davki za slovenskega podjetnika niso najbolj akuten problem. Prej raznorazni svetovalci....
>
> Leta 2008 je bil bruto zunanji dolg slovenije kot celote tak kot je danes. Razlika je le v tem kdo je bil nosilec. Leta 2008 so bile to banke (tako domače domače kot domače hčere s tujimi mamami) ter podjetja. Leta 2007 in 2008 ima slovenija fantasticen dvig zunanje zadolženosti, obenem pa je imela negativni saldo menjave s tujino. Kot bi si v gostilni najprej od ostirja denar sposodil, potem pa s tem sposojenim denarjem pri njemu kupil pecenko in pivo. A lahko razumeš kaka neumnost je to? In to smo počeli. Proračun je bil relativno malo zadolžen. Ker mu je zunanji input denarja (če si sposodim 1000 v nemciji in v ljubljani kupim za 1000 necesa, je drzava pobrala 200 DDV, ki pa so sposojeni). Dalje. S premikanjem financiranja avtocest iz drzave na dars se je kratkorocno skril tako minus kot del dolga same države.
>

Pozabil si da je Bajuk briljantno sklenil, da se bo zadolževal v tujini. S tem je domačim bankam povzročil presežek sredstev (ob zapadlosti obveznic jih niso mogle reinvestirati), ki je pljusknil na trg (pod ugodnimi pogoji seveda) in POVEČAL ZUNANJI DOLG. Genij.

A lahko to malo bolje razložiš, da pridemo temu famoznemu zunanjemu dolgu enkrat do dna? Kdo je kupil tiste obveznice in kdo jih je izdal? Kaj je bilo ob zapadlosti obveznic prepovedano ter kako in zakaj? Kaj pomeni, da je bančni denar pljusknil na trg? Kakšne so bile bančne OM, da je kar pljusknilo? Komu je Bajuk povečal zunanji dolg - bankam ali državi?

Saj si bil v banki, kajne? Najbrž ti ne bo težko napisati razlage, ker iz zgornjih enostavčnih razlag nihče ne more nič razumet. Bi šlo?

Na kratko rečeno s krizo leta 2009-2013 se je zgodilo to da so obveznosti, ki jih podjetja in banke v državni lasti niso mogla odplačati prešle na odplačilo državi kot lastniku in v večini primerov tudi garantu za poplačilo. Vse ostalo so takšne in drugačne tehnikalije. In posledično večino bančne luknje predstavljajo ravno ta s strani podjetij in bank v državni lasti neodplačani krediti, ki so prišli na breme države.