Sem res šel pogledat opravljene revizije potniških vlakov in tukaj se postavlja vprašanje: KAj pomeni revizija na SLovenskih železnicah opravljena na vozilih. Torej se denar pobere in se vgradijo stari deli nazaj. Zaračuna pa kot, da so vgradili nove. To je sedaj moč razumeti iz izjav vodstva. Res neverjetno.

[pobalin]
> [MarijanMacek]

Hja, mogoče zato, ker SŽ tudi po dveh tednih niso dale jasnega odgovora. Težko je reči, kdo je šlampast, saj pišejo, da "lahko vozijo vsi vlaki, razen Siemensovega motornega vlaka EMV 312," ta pa je elektromotoren. Razlika se mi zdi pomembna.

Sploh ni tako pomembna razlika. Kruto dejstvo je, da garnitur sploh ni na voljo, saj jih ni še za proge z večjim prometom.

Če prav razumem, gre za manjši problem, kakršni se pač pojavijo ob tranziciji pri standardih. Samo da ne gre za sistemski problem bolj splošne anarhije in šlamparije. Sum za slednje mi vzbujajo zunanji znaki, ki sem jih zadnja leta opažal na SŽ.

Ti za razliko Toneta45 vsaj razumeš napisano. Problem na Siemensih je minoren, vgardnja izvlečne stopnice, kar se zahteva za nova vozila v razpisuna. (v novih vozilih v razpisu se zahteva nizkopodnost kompatibilno s peroni višine 550 mm in ustrezna izvlečna stopnica, ki je dandanes že standard na vseh novejših vlakih v tujini ravno zaradi takih problemov. O anarhiji in šlampariji imaš pa verjetno kar precej prav.

Poskusil sem najti slike navedenih Fiatovih serij, pa sem našel samo 813, med drugim novico o generalni prenovi ene kompozicije iz leta 2011. Po takratni (samo)hvali SŽ ne bi rekel, da je taka kompozicija že zrela za upokojitev, ampak bi jih dal vsaj še 10 let življenja. Pri novih kompozicijah tega najbrž ne bomo več videli: "proizvajalec Fiat Torino – TVT Maribor, leto izdelave 1974".

Obstajata dve predelavi starih Fiatovih garnitur, originalno podserija 813-000. Teh je le še nekaj in vozijo v glavnem na Štajerskem. Nekje ob prelomu tisočletja se je še v TVT maribor predelalo določeno šetvilo, to je podserija 813-100. Po zunanjosti so bolj podobni vlakom serije 713, ki recimo vozijo na Dolenjski in kamniški progi in imajo podoben sistem vrat. Obstaja pa še predelava 2(?) garnitur, podserija 813-130 z vgradnjo klime etc, katero si zasledil. Problem višine vrat se je pojavil na podseriji 813-100, ki obratujejo na progi proti MS, predelani pred kakšnimi 15 leti. Za 813-130 mi ni znano, če je kakšen problem. Sicer pa roko na srce, nikakor mi ni jasno, zakja so šli najbolj temeljito obnavljat najstarejše garniture, ki s kozmetičnim liftingom nikakor ne morejo dseči sodobnih standardov, tako glede preslabih motorjev, kakor mehanskega menjalnika in posledično speljujejo občutno počasneje kot ostali, sicer tudi stari, motorni vlaki 711 in 713.

> ... temeljita prenova skoraj štirideset let starega vlaka pomeni popolnoma nov produkt, ki je plod lastnega znanja in dela zaposlenih v družbi... nadaljevanje obnov pa bo potniškemu prometu zagotavljalo ponujanje konkurenčnih storitev.

Produkt je že skoraj nov, vozne lastnosti so pa stare. Veliko bolje in smiselneje bi bilo predelati (vgradnja klime) serijo 713. Pa kaj ko je tako dobra, da ne potrebuje predelave, razen klime.

[tone45]
Sem res šel pogledat opravljene revizije potniških vlakov in tukaj se postavlja vprašanje: KAj pomeni revizija na SLovenskih železnicah opravljena na vozilih. Torej se denar pobere in se vgradijo stari deli nazaj. Zaračuna pa kot, da so vgradili nove. To je sedaj moč razumeti iz izjav vodstva. Res neverjetno.

Neverjetno se mi zdi, da sva očitno brala različne stvari. To me čudi, ker sem dal linke. Najbrž si ti gledal neke druge vire. Tukaj je lepo opisano, kako generalna je bila obnova z modernizacijo:
www.sz-vit.si/modern...je-813/814
tukaj pa je malo manj natančno opisana "srednja revizija":
www.sz-vit.si/revizija-dmg-711
Škoda, da takih opisov in slik ni za vse garniture, ki naj bi jih revidirali, obnovili, modernizirali. To je gigantska napaka piara in marketinga SŽ, ker izpade, kot da so vse direktorske izjave o množici obnovljenih vlakov navadne laži. Sploh, če jih človek pogleda v luči velikih diskrepanc med trditvami, koliko vlakov bo čisto dovolj oziroma bistveno premalo za potrebe SŽ.

Sicer pa me je fasciniral podatek, da v SŽ temeljito obnovljena motorna garnitura stane 20% nove in ima precej podaljšano življenjsko dobo. To je upoštevanja vreden podatek. Ko se meri domačo dodano vrednost, je resda treba vedeti, koliko je stal uvoženi material, saj motorja in še marsičesa najbrž niso naredili doma, a vseeno... Sem zagovornik nakupovanja dobre robe, ki jo je potem treba skrbno vzdrževati in obnavljati, še posebno pri tako dragih stvareh kot so vlaki, ladje, nepremičnine. Povedano drugače: spoštljivo uporabljan in lepo vzdrževan 50 let star vlak je zame znak višje stopnje civiliziranosti kot skoraj nova top šit garnitura, ki pa je umazana in zanemarjena.

[MarijanMacek]
Produkt je že skoraj nov, vozne lastnosti so pa stare. Veliko bolje in smiselneje bi bilo predelati (vgradnja klime) serijo 713. Pa kaj ko je tako dobra, da ne potrebuje predelave, razen klime.

Malo več o vlakih, ampak domnevam, da obstajajo proge, kjer tudi stare vozne lastnosti še spodobno služijo. Vlaki v Sloveniji časovno in stroškovno težko premagajo avtobuse na mnogih ključnih relacijah. Lahko pa jih premagajo z udobjem. Meni več pomeni, če imam na uro in več trajajoči vožnji čisto kabino, internet, prostor za pretegnit noge in WC, kot pa 5-10 minut razlike v času.

Sicer pa o stanju SŽ veliko pove že to, da si midva, ki očitno čutiva neko naklonjenost do železnice, dopisujeva o toliko neznankah in nelogičnostih in luknjah v komunikaciji in občutku anarhije na SŽ. Trudil sem se najti vsaj okviren seznam voznega parka SŽ, pa mi ni uspelo. Oni so res država v državi. Združeni Železniški Emirati Slovenije? :-)

Sem prebral tvoj odgovor in priznam, da se strinjam v celoti. Sam izhajam iz natančne analize in podatkov, kateri so podlagal za plačilo storitev in sočasno upoštevam izjave vodstva. Vodstvo trdi, da so vlaki stari več kot 30 let in je razumljeno, da se takšna vozila niso nikoli genralno obnovila. Če pa gledamo nova vozila, katera so popisana in zgledajo kot kašen svinjak pa je milo rečeno malomarna skrb za vozila. To ni nobena umetnost, če ti namažeš vsepovprek z barvo.

Žal se opaža, da je napačni odnos potnikov in to se kaže na vsakem koraku. ORganizacija dela je očitni problem, saj se ne skrbi primerno za čistočo vlakov in zananji izgled teh vlakov. Tudi, če bi nabavili 100 novih garnitur stanje nebi bilo nič boljše ampak se slabše.

Drugi problem pa je neusklajeni vozni redi med glavnimi progami in stranskimi progami. Zato se veliko potnikov raje odloča, da gre z svojim prevoznim sredstvom, da se izogne prej navedenim nezanesljivim zvezam.

[tone45]
Drugi problem pa je neusklajeni vozni redi med glavnimi progami in stranskimi progami.

In zamude! Ko dvakrat zapored prideš v Koper z vlakom, ki ima ravno toliko zamude, da ti je za las ušel lokalen avtobus in naslednjega čakaš dobre pol ure (ali več), boš šel naslednjič z avtobusom. Velja za vse relacije, kjer so zamude empirično ugotovljeno kronične, česar pri avtobusih ni več. Naj si tako retro ajzenpon romantiko nekam vtaknejo!

[pobalin]
> [MarijanMacek]
>
Sicer pa o stanju SŽ veliko pove že to, da si midva, ki očitno čutiva neko naklonjenost do železnice, dopisujeva o toliko neznankah in nelogičnostih in luknjah v komunikaciji in občutku anarhije na SŽ. Trudil sem se najti vsaj okviren seznam voznega parka SŽ, pa mi ni uspelo. Oni so res država v državi. Združeni Železniški Emirati Slovenije? :-)

Imaš prav, težko boš našel kaj uporabnega. V zaključnem poročilu ,www.slo-zeleznice.si...(izvleček 2015) se pojavlja število voznih sredstev po posameznih kategorijah. Ker se številke skozi leta ne spreminajo dvomim da gre za realno stanje voznega parka. Boljši pregled boš dobil recimo v I. Maksimovič, Vozni park Slovenskih železnic, d.o.o. www.google.si/url?sa...5g&cad=rja Stvar ni več aktualna, je iz leta 2010 in na nivoju "višje" šole. Ampak vsaj nekaj boš videl, toda številke so že povsem drugačne in nekaterih lokomotiv (362) ni več ali jih je samo še nekaj kot 342.

[MarijanMacek]
Imaš prav, težko boš našel kaj uporabnega.

Zaradi skrbno negovanega imidža švicarskih državnih železnic (ali pa imam s švicarsko žajfnico oprane možgane) sem šel za primerjavo pogledat SBB. Malo sem zataval, ampak naposled le našel nekaj informacij o njihovem voznem parku. Niso pa prav izčrpne kar zadeva tehniko, proizvajalca, starost...

www.sbb.ch/de/bahnho...zuege.html
reporting.sbb.ch/rollmaterial

Letalske firme imajo informacije o svoji floti manj skrite, predvsem pa so jih od nekdaj ponosno objavljale v svojih promo revijah, voznih redih ipd.

Pobalin, hvališ se lahko samo, če se imaš s čim hvalit.
Glede na stanje na SŽ ni kaj dosti možnosti za hvalo. No mogoče bo malo bolše. Ampak ne pozabi, v Švici so železnice status, pri nas pa nebodigatreba. Lep primer 2TDK, ki bi ga nekateri modeli radi spremenili v vlečnico (funicular railway), pri čemer me čudi le to, da se skupina Doppelmayer/Garaventa nič ne oglasi, ko se jo po nemarnem navaja. Sama v programu nima nič primerljivega z idejami.

[MarijanMacek]
Pobalin, hvališ se lahko samo, če se imaš s čim hvalit.
Glede na stanje na SŽ ni kaj dosti možnosti za hvalo. No mogoče bo malo bolše. Ampak ne pozabi, v Švici so železnice status, pri nas pa nebodigatreba. Lep primer 2TDK, ki bi ga nekateri modeli radi spremenili v vlečnico (funicular railway), pri čemer me čudi le to, da se skupina Doppelmayer/Garaventa nič ne oglasi, ko se jo po nemarnem navaja. Sama v programu nima nič primerljivega z idejami.

V sloveniji je glavni problem v tem, ker je napačni odnos do potnikov in se dela norca iz njih. To, da jim prodaš karto in potem spuščaš naprej tovorni vlak posledično pa napbijaš zamudo je samo potrditev odnosa do potniškega prometa. Glede Koprske proge in megle okrog tega tira samo kaže kako se manipulira. Če gledamo število vlakov in podatka katerega si omenil je več kot očitno, da se ne potrebuje novih vlakov. NE govoriti kako so podatki netočni in nevem kaj še vse. Kdor prireja poročila in goljufa z subvencijami se mu morajo subvencije pobrati. Friziranje poročil je stara šola in posledice vidimo na vsakem koraku.

[MarijanMacek]
Pobalin, hvališ se lahko samo, če se imaš s čim hvalit.

Oprosti, če generalna ali vsaj temeljita obnova 20-30 garnitur po vzoru tistih dveh, ki sem ju našel, ni vredna (samo)hvale tehnične službe in potniškega prometa (znamo, skrbimo za vas, obrnemo vsak cent...) pa res ne vem no. Se je res za hvalit samo takrat, ko spiskaš šenkanih XX-XXX MEUR za nove vlake ali pa ko s parnim hlaponom voziš turiste po "najlepši progi (na svetu)"? Menim, da si to zasluži razlago kakšnega polit-marketinškega psihologa, če že ne kar psihiatra.

Glede na stanje na SŽ ni kaj dosti možnosti za hvalo. No mogoče bo malo bolše. Ampak ne pozabi, v Švici so železnice status, pri nas pa nebodigatreba.

In zakaj imajo tam tak status? Ker se kopajo v denarju in ker so Švicarji tako fejst folk? Džizs! Status si vsak ustvari sam, s svojim vedênjem in svojim védenjem. SŽ so bile v SFRJ najbrž boljše, kot so danes. Mogoče zato, ker so bile takrat pač "švicarske" v okviru Juge, čeprav se je ta "švicarskost" manifestirala tudi v bizarnem početju na Dobovi.

Lep primer 2TDK, ki bi ga nekateri modeli radi spremenili v vlečnico (funicular railway), pri čemer me čudi le to, da se skupina Doppelmayer/Garaventa nič ne oglasi, ko se jo po nemarnem navaja. Sama v programu nima nič primerljivega z idejami.

Da se oni nič ne oglasijo mi je jasno, kaj jih pa briga. Sploh če ne prodajajo nič takšnega in tudi poslovno ne bi mogli imeti nič zraven. Ni mi jasno, da se pri nas nihče ne oglasi in pokaže, kako naga in bosa je tista čudežna rešitev nekih deželnih korifej. Ko se bo pri nas začelo sproti razkrinkavati prazna gobezdanja, bomo lahko naredili korak naprej. Ampak to ne gre, ker je v samih vrhovih toliko vaških bleferjev in gobezdačev, da se človeku kar stemni.

Neverjetna je lahkotnost, s kakršno pri nas interesne klike ignorirajo ali povozijo strokovna vprašanja in pripombe, mediji pa piarovščino prepisujejo kot nekdaj socialistične traktate ali pa hujskajo in natolcujejo. Znanje ne velja nič, oziroma malo samo v primerih, ko je vpeto v oportune vprege. Zato se s projekti Magna in drugi tir, mogoče pa tudi z državnimi gozdovi dogaja to in tako.

P.S.: Tista diplomska je pa kar luštna, hvala. Jaz bi ji sicer pripisal nivo zaključnega izpita na srednji železničarski šoli. Inventura voznega parka, ki niti ni prav dosledno narejena, se mi ne zdi ravno višješolski (bolonjski?) nivo znanja. Ampak nekaj ljudi v tisti šoli B&B najbrž zasluži za kruh, kar je bolje, kot da bi bili lačni...

[pobalin]
> [MarijanMacek]
> Pobalin, hvališ se lahko samo, če se imaš s čim hvalit.

Oprosti, če generalna ali vsaj temeljita obnova 20-30 garnitur po vzoru tistih dveh, ki sem ju našel, ni vredna (samo)hvale tehnične službe in potniškega prometa (znamo, skrbimo za vas, obrnemo vsak cent...) pa res ne vem no. Se je res za hvalit samo takrat, ko spiskaš šenkanih XX-XXX MEUR za nove vlake ali pa ko s parnim hlaponom voziš turiste po "najlepši progi (na svetu)"? Menim, da si to zasluži razlago kakšnega polit-marketinškega psihologa, če že ne kar psihiatra.

Pobalin, jaz sem že napisal zakaj sem do obnavljanja straih vlakov skeptičen. Kljub obnovi ni vlak razen videza in klime (preiskušeno dobro) nič pridobil glede voznih lastnosti. Če motor nima moči pač temu ni pomoči, in ko deluje klima komaj leze navkreber.

> Lep primer 2TDK, ki bi ga nekateri modeli radi spremenili v vlečnico (funicular railway), pri čemer me čudi le to, da se skupina Doppelmayer/Garaventa nič ne oglasi, ko se jo po nemarnem navaja. Sama v programu nima nič primerljivega z idejami.

Da se oni nič ne oglasijo mi je jasno, kaj jih pa briga. Sploh če ne prodajajo nič takšnega in tudi poslovno ne bi mogli imeti nič zraven. Ni mi jasno, da se pri nas nihče ne oglasi in pokaže, kako naga in bosa je tista čudežna rešitev nekih deželnih korifej. Ko se bo pri nas začelo sproti razkrinkavati prazna gobezdanja, bomo lahko naredili korak naprej. Ampak to ne gre, ker je v samih vrhovih toliko vaških bleferjev in gobezdačev, da se človeku kar stemni.

Ampak naš izumitelj izumljenih stvari se sklicuje ravno na to firmo. Da pa se nihče od merodajnih ne oglasi je pa krivo stanje stroke. Tozadevne stroke v Sloveniji skorajda NI in potem lahko dr D naklada kolikor hoče. Iz privatne diskusije pa vem, da vlaka zadnjih 50 let ni videl.

Neverjetna je lahkotnost, s kakršno pri nas interesne klike ignorirajo ali povozijo strokovna vprašanja in pripombe, mediji pa piarovščino prepisujejo kot nekdaj socialistične traktate ali pa hujskajo in natolcujejo. Znanje ne velja nič, oziroma malo samo v primerih, ko je vpeto v oportune vprege. Zato se s projekti Magna in drugi tir, mogoče pa tudi z državnimi gozdovi dogaja to in tako.

[MarijanMacek]
Pobalin, jaz sem že napisal zakaj sem do obnavljanja straih vlakov skeptičen. Kljub obnovi ni vlak razen videza in klime (preiskušeno dobro) nič pridobil glede voznih lastnosti. Če motor nima moči pač temu ni pomoči, in ko deluje klima komaj leze navkreber.

Ne vem, ne morem sodit drugače kot na podlagi trditve, da so v 813/814-130 vgradili "nov pogonski agregat s turbo kompresorjem in manjšimi emisijami izpušnih plinov". Sprašujem se, koliko močnejši motor lahko vgradijo ob taki prenovi. Pa zakaj klima nima pametnega krmiljenja, ki jo izklopi, ko gre navkreber, in nažge na polno, ko gre navzdol? Kakšne razlike v času vožnje prinese tak primanjkljaj moči zaradi vgradnje klime v primerjavi z originalno garnituro - na primeru ravninske in bolj hribovske proge?

Sprašujem pa se tudi, zakaj že pred nakupom niso ugotovili, da je tak vlak prepočasen, da nima dovolj moči za (vse) naše proge. Saj menda niso pred 40 leti vsi ponudniki izdelovali, vse evropske železnice pa kupovale preslabotne motorke. Ali pač, da je bil dosežen tako velik napredek pri motornih močeh? Zakaj? Napredka tehnologije, zahtev železnic/prevoznikov? Je moč problematična tudi pri električnih garniturah ali samo motorkah?

Resda pa kot zelo občasen rekreativen uporabnik vlakov nisem hudo zagret za vozne lastnosti. Najbrž bi gledal drugače, če bi šlo za vsakodnevne vožnje v službo in za 10 minut razlike na vožnjo in bi to seštel v npr. 400 zapravljenih minut na mesec. Vprašanje pa je, koliko bi bil pripravljen (do)plačati (že itak subvencioniranemu) prevozniku, da bi teh 400 minut/mesec dobil nazaj. :-)