[odvisnik]

To se cisto strinjam, da priloznosti za zasluzek so.
Po moje so to sicer vedno bile.
Vedno je problem pomanjkanje znanja.

Vidiš, za to nista kriva ne Janša ne Golob niti kak drug politik, temveč kar posamezniki sami, ki so zanemarili samega sebe.

Hocem ti le povedat, da vsi pa nismo v spici prvih 10 procentov in da imas tudi spodnjih 20 procentov, ter nekaj procentov svobodnjakov, ki imajo pomebnejse delo v zivljenju kot hodit na siht, od kolesarjenja, do vagabundstva, do vzgoje otrok.
In ves ta del se cedalje bolj seli na socialo.
Ce ameri to resujejo s tem, da jih puscajo v revscini in jim omogocijo nek minimalen zasluzek prek neke samoiniciative.
Jih mi odrinjamo na rob, kjer imamo potlej kolesarje, primca, levico in resnico.
Ki pa nam kot vidis krojijo politiko, ceprav imajo le deset procentno podporo npr.

Svet se je globaliziral do te mere, da je postal globalna vas,kar pomeni to da je vsakdo vsakomur konkurenca. In ignoriranje tega dejstva vodi v pogubo. To bodo spoznali tudi lokalni "uporniki brez razloga" ko bodo dovolj globoko zabredli, zaenkrt še niso.

Lahko da so priloznosti za zasluzek, a zakaj potllej ni novih podjetij na borzi, ki bi zaposlovala po 10do 100k ljudi in bi se sli npr socialo prek dobrih plac in prihodkov iz kapitala.
Kot npr Svica.

To kar ti opisuješ se trenutno dogaja v aziji in nikjer drugje. Zakaj ni novih podjetij na borzi? V Ljubljani? Če že govorimo o razmerah v Sloveniji. Zaradi zaplankanosti lastnikov d.o.o.-jev, ki izpolnjujejo praktično vse pogoje, da bi se preoblikovali v d.d.-je, ampak se to ne zgodi iz preproste miselne zaplankanosti, ki se jo najbolje opiše s slovenskim narodnim rekom: " Bolje prvi na vasi kot peti v mestu.". In te stvari se ne dogajajo samo na finančnem delu, kar vstop na borzo prvenstveno je, te stvari se dogajajo tudi pri interesnem povezovanju med konkurenti na lokalnem trgu, ki ga tudi ni, bi pa vsem prinesel mnogo več dela po boljših cenah, mnogo boljše pogoje poslovanja in posledično mnog več dobička in vrednosti takšnega podjeta.

Tudi ti ce vidis priloznost in imas operativno znanje, zakaj ne ustanovis neko resno podjetje, ki bo imelo v petih letih npr miljardo prihodkov ?

Resno podjetje se gradi desetletja, dve do tri generacije, tedaj se lahko začneš pogovarjati o številkah kot si jih navedel. Govorim za podjetja v realnem sektorju.

Dandanes to ne bi smel bit problem.
Arabski kapital, slovensko znanje in kitajski polizdelki z naso dodelavo, financni sektor,zavarovalnistvo.

Pozabil si na ključno prednost, ki jo vse premalo vnovčujemo, patentne pravice. Drugače pa od zgoraj naštetega ne bo ostalo kaj dosti, sploh po cirkusu v Perzijskem zalivu, jesen bo zelo pestra v marsi kateri državi in marsikateri podjetniški panogi.

Vse to se da, a rabis znanje in tega ne malo, sploh interdisciplinarno, ki mislim, vcasih ni bilo toliko v ospredju.

Še vedno ni, ker se v sloveniji enostavno aplikativno znanost ignorira.

Veckrat je tule govora o slo podjetjih kot npr mebor, tajfun, vitli krpan itn to so vsi iz lesne industrije sicer odlicna podjetja a imajo mogoce par deset miljonov prometa in nekaj miljonov dobicka.

Teh podjetij v Sloveniji ni malo, ki so nišno usmerjana in uspešna. Od tega dejansko Slovenija tudi živi, ker ima edio za to vrsto proizvodnje vse pogoje, za vse druge oblike proizvodnje ji manjka vsaj po en pogoj.

To je premalo, da bi taka podjetja zivela slovenijo.
Morajo bit vsaj ranga Akrapovic s tisoc zaposlenih.
Takih novih podjetij pa skoraj ni.

Akrapovič je peta generacija podjetnika v svoji družini in je potreboval cca 20 let da je prišel do številke 1000 zaposlenih.

[1357]
> [odvisnik]

>
> To se cisto strinjam, da priloznosti za zasluzek so.
> Po moje so to sicer vedno bile.
> Vedno je problem pomanjkanje znanja.

Vidiš, za to nista kriva ne Janša ne Golob niti kak drug politik, temveč kar posamezniki sami, ki so zanemarili samega sebe.
>
> Hocem ti le povedat, da vsi pa nismo v spici prvih 10 procentov in da imas tudi spodnjih 20 procentov, ter nekaj procentov svobodnjakov, ki imajo pomebnejse delo v zivljenju kot hodit na siht, od kolesarjenja, do vagabundstva, do vzgoje otrok.
> In ves ta del se cedalje bolj seli na socialo.
> Ce ameri to resujejo s tem, da jih puscajo v revscini in jim omogocijo nek minimalen zasluzek prek neke samoiniciative.
> Jih mi odrinjamo na rob, kjer imamo potlej kolesarje, primca, levico in resnico.
> Ki pa nam kot vidis krojijo politiko, ceprav imajo le deset procentno podporo npr.

Svet se je globaliziral do te mere, da je postal globalna vas,kar pomeni to da je vsakdo vsakomur konkurenca. In ignoriranje tega dejstva vodi v pogubo. To bodo spoznali tudi lokalni "uporniki brez razloga" ko bodo dovolj globoko zabredli, zaenkrt še niso.
>
> Lahko da so priloznosti za zasluzek, a zakaj potllej ni novih podjetij na borzi, ki bi zaposlovala po 10do 100k ljudi in bi se sli npr socialo prek dobrih plac in prihodkov iz kapitala.
> Kot npr Svica.

To kar ti opisuješ se trenutno dogaja v aziji in nikjer drugje. Zakaj ni novih podjetij na borzi? V Ljubljani? Če že govorimo o razmerah v Sloveniji. Zaradi zaplankanosti lastnikov d.o.o.-jev, ki izpolnjujejo praktično vse pogoje, da bi se preoblikovali v d.d.-je, ampak se to ne zgodi iz preproste miselne zaplankanosti, ki se jo najbolje opiše s slovenskim narodnim rekom: " Bolje prvi na vasi kot peti v mestu.". In te stvari se ne dogajajo samo na finančnem delu, kar vstop na borzo prvenstveno je, te stvari se dogajajo tudi pri interesnem povezovanju med konkurenti na lokalnem trgu, ki ga tudi ni, bi pa vsem prinesel mnogo več dela po boljših cenah, mnogo boljše pogoje poslovanja in posledično mnog več dobička in vrednosti takšnega podjeta.
>
> Tudi ti ce vidis priloznost in imas operativno znanje, zakaj ne ustanovis neko resno podjetje, ki bo imelo v petih letih npr miljardo prihodkov ?

Resno podjetje se gradi desetletja, dve do tri generacije, tedaj se lahko začneš pogovarjati o številkah kot si jih navedel. Govorim za podjetja v realnem sektorju.

> Dandanes to ne bi smel bit problem.
> Arabski kapital, slovensko znanje in kitajski polizdelki z naso dodelavo, financni sektor,zavarovalnistvo.

Pozabil si na ključno prednost, ki jo vse premalo vnovčujemo, patentne pravice. Drugače pa od zgoraj naštetega ne bo ostalo kaj dosti, sploh po cirkusu v Perzijskem zalivu, jesen bo zelo pestra v marsi kateri državi in marsikateri podjetniški panogi.

> Vse to se da, a rabis znanje in tega ne malo, sploh interdisciplinarno, ki mislim, vcasih ni bilo toliko v ospredju.

Še vedno ni, ker se v sloveniji enostavno aplikativno znanost ignorira.
>
> Veckrat je tule govora o slo podjetjih kot npr mebor, tajfun, vitli krpan itn to so vsi iz lesne industrije sicer odlicna podjetja a imajo mogoce par deset miljonov prometa in nekaj miljonov dobicka.

Teh podjetij v Sloveniji ni malo, ki so nišno usmerjana in uspešna. Od tega dejansko Slovenija tudi živi, ker ima edio za to vrsto proizvodnje vse pogoje, za vse druge oblike proizvodnje ji manjka vsaj po en pogoj.

> To je premalo, da bi taka podjetja zivela slovenijo.
> Morajo bit vsaj ranga Akrapovic s tisoc zaposlenih.
> Takih novih podjetij pa skoraj ni.

Akrapovič je peta generacija podjetnika v svoji družini in je potreboval cca 20 let da je prišel do številke 1000 zaposlenih.

Zgoraj pises o generacijah, pri nas pa smo imeli vsaj dve nacionalizaciji, ce upostevam tisto ok kateri pravis je bila po prvi svetoni vojni.
In koji k..., smo mali podjetniki oz so druzinska podjetja, da drzimo stango vodilni kamarilji.
Kot je crt pred casom napisal prigodo z inspektorjem, ko je ta rekel placajte toliko in ne bom vstopil.

Veliko jih bo kot boscarol.
Prodaj ko bos lahko, in se naj kdo drug jebe z drzavo.

Ce je akrapovic res 5 generacija ima drugacen pristop in miselnost, kot ostali ki niso sli cez to.

Krka je zrasla v dobri generaciji.
Podobno smo imeli se polno podjetij, ki bi lahko bile danes multinacionalke, ce ne bi prevec skrbeli za lastne riti.
In ta tendenca skrbi za svoj prav in blagostanje se sedaj seli od par procentov ljudi na cedalje vec.

[odvisnik]
> [1357]

Zgoraj pises o generacijah, pri nas pa smo imeli vsaj dve nacionalizaciji, ce upostevam tisto ok kateri pravis je bila po prvi svetoni vojni.

Res je , bili sta dve nacionalizaciji. Prva, po prvi vojni je bila etničnega značaja, nacionalizirano je bilo premoženje prebivalstva neslovanskega porekla, največ od prebivalcev nemškega porekla, nekja manj tudi od ostalih prebivalcev neslovanskega porekla. Druga nacionalizacija je bila delana po ideološko ekonomskem modelu. Nacionalizirano je bilo premoženje monopolistiv, ljudi, ki so se ukvarjali z oddajanjem nepremičnin vseh vrst in pa v enem delu od ljudi, ki so bili na nasprotni strani od režima.

In koji k..., smo mali podjetniki oz so druzinska podjetja, da drzimo stango vodilni kamarilji.

Družinska podjetja samostojno zelo teško preživijo na trgu, z dvema izjemama, ali poslujejo v neki niši, ki je dovolj donosna za preživetje ali pa so mikrolokalni monopolist ( edina trgovina v vasi, edina gostilna v vasi,...)

Kot je crt pred casom napisal prigodo z inspektorjem, ko je ta rekel placajte toliko in ne bom vstopil.

Veliko jih bo kot boscarol.
Prodaj ko bos lahko, in se naj kdo drug jebe z drzavo.

Kar je Boscarol naredil je povsem normalno v podjetništvu, nič neobičajnega, v teh primerih pa tudi država ni izgubila ničesar, ker podjetje še vedno ostaja in posluje v Sloveniji.

Ce je akrapovic res 5 generacija ima drugacen pristop in miselnost, kot ostali ki niso sli cez to.

Od Akrapovičeve mame družina je imala v Šiški v Ljubljani gostilno, v naši soseski,zato zelo dobro poznam njihovo zgodovino. Tudi starejši brat je bil nekaj časa gostinec na Primorskem. Če si gasilec potem sigurno poznaš zaščitno opremo PAB ( Plastika Akrapović Buzet), to je podjetje, ki je v njihovi družini začetnik industrijskega podjetništva.

Krka je zrasla v dobri generaciji.

Krka je uspela zaradi političnega interesa in oligopolne dejavnosti, ampak vseseno kpo dol pred njenimi rezultati.

Podobno smo imeli se polno podjetij, ki bi lahko bile danes multinacionalke, ce ne bi prevec skrbeli za lastne riti.

S slovensko podjetniško miselnostjo se ne da ustvariti multinacionalke v pravem pomenu besede. Naš nacionalni poslovni mentalni doseg je trenutno to kar je uspelo Boscarolu ali Akrapoviču, žal.

In ta tendenca skrbi za svoj prav in blagostanje se sedaj seli od par procentov ljudi na cedalje vec.

[1357]
> [odvisnik]
> > [1357]

>
> Zgoraj pises o generacijah, pri nas pa smo imeli vsaj dve nacionalizaciji, ce upostevam tisto ok kateri pravis je bila po prvi svetoni vojni.

Res je , bili sta dve nacionalizaciji. Prva, po prvi vojni je bila etničnega značaja, nacionalizirano je bilo premoženje prebivalstva neslovanskega porekla, največ od prebivalcev nemškega porekla, nekja manj tudi od ostalih prebivalcev neslovanskega porekla. Druga nacionalizacija je bila delana po ideološko ekonomskem modelu. Nacionalizirano je bilo premoženje monopolistiv, ljudi, ki so se ukvarjali z oddajanjem nepremičnin vseh vrst in pa v enem delu od ljudi, ki so bili na nasprotni strani od režima.

> In koji k..., smo mali podjetniki oz so druzinska podjetja, da drzimo stango vodilni kamarilji.

Družinska podjetja samostojno zelo teško preživijo na trgu, z dvema izjemama, ali poslujejo v neki niši, ki je dovolj donosna za preživetje ali pa so mikrolokalni monopolist ( edina trgovina v vasi, edina gostilna v vasi,...)

> Kot je crt pred casom napisal prigodo z inspektorjem, ko je ta rekel placajte toliko in ne bom vstopil.
>
> Veliko jih bo kot boscarol.
> Prodaj ko bos lahko, in se naj kdo drug jebe z drzavo.

Kar je Boscarol naredil je povsem normalno v podjetništvu, nič neobičajnega, v teh primerih pa tudi država ni izgubila ničesar, ker podjetje še vedno ostaja in posluje v Sloveniji.
>
> Ce je akrapovic res 5 generacija ima drugacen pristop in miselnost, kot ostali ki niso sli cez to.

Od Akrapovičeve mame družina je imala v Šiški v Ljubljani gostilno, v naši soseski,zato zelo dobro poznam njihovo zgodovino. Tudi starejši brat je bil nekaj časa gostinec na Primorskem. Če si gasilec potem sigurno poznaš zaščitno opremo PAB ( Plastika Akrapović Buzet), to je podjetje, ki je v njihovi družini začetnik industrijskega podjetništva.
>
> Krka je zrasla v dobri generaciji.

Krka je uspela zaradi političnega interesa in oligopolne dejavnosti, ampak vseseno kpo dol pred njenimi rezultati.

> Podobno smo imeli se polno podjetij, ki bi lahko bile danes multinacionalke, ce ne bi prevec skrbeli za lastne riti.

S slovensko podjetniško miselnostjo se ne da ustvariti multinacionalke v pravem pomenu besede. Naš nacionalni poslovni mentalni doseg je trenutno to kar je uspelo Boscarolu ali Akrapoviču, žal.

> In ta tendenca skrbi za svoj prav in blagostanje se sedaj seli od par procentov ljudi na cedalje vec.

Tisto o plastiki v druzini akrapovic poznam, o gostilniski dejavnosti pa ne.
V nasi druzini je podobno prisotna trgovska dejavnost. Sicer small scale, a ze kar nakej generacij.
Opazam pa, da se tudi podjetniska klima med mladimi bolj razvija.
Ce tega v moji generaciji se ni bilo toliko, so mlajsi pod 30 bolj odprti za tveganje kot 20,40 let nazaj, ko je bilo bistveno, da dobis nek ziher siht.

Se moja zena, ki je konzervativna glede tveganj, ni bila proti neki poslovni ponudbi,ki bi jo sprejel v mlajsih letih.
Trenutno pa svoj cas cenim drugace in se ne grem zaletavat v nekaj, kar ima premajhen donos.
To imam ze v kmetijstvu ;).

Se vedno pa nisva obdelala, kaj bi ti dejansko sel spreminajt v smer manj socialne drzave?
Privat zdravstvo, nizje penzije,brez olajsav za otroke, placljivo solstvo ?

[odvisnik]

Se vedno pa nisva obdelala, kaj bi ti dejansko sel spreminajt v smer manj socialne drzave?
Privat zdravstvo, nizje penzije,brez olajsav za otroke, placljivo solstvo ?

Nekaj sem ti že naštel okoli predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. V zdravstvu bi bilo predvsem potrebno s strani ZZZS času prilagoditi košarico pravic iz zavarovanja in posledično bi se tudi sprostlo v zdravstvenem sistemu nekaj kadrovskega potenciala,ki bi se ga lahko preusmerilo v bolj deficitarna področja. Penzije ne moreš kaj dosti spreminjati, morda v tej smeri, da se za izračun ne upošteva več samo določena leta vplačil temveč vsa vplačila, se ta vplačila obrestno obrestujejo in preračunajo na mesečno rento za povprečno dolžino koriščenja, ki se trenutno vrti tam okoli 20 let. Olajšav za otroke je v sistemu enostavno preveč in še ne dosegajo svojega namena, povečanja rodnosti, temveč ljudi bolj navajajo k špekulativnim potezam. Šolstvu ie treba pa predvsem povrniti njegovo osnovno funkcijo, podajanje znanja, ki je pa danes zanemarjena, na vseh nivojih, od osnovne šole pa do postiplomskih nivojev.
Čez prste, vse kar sem ti naštel, se da samo z opisano optimizacijo in časovnimi prilagoditvami privarčevati od 4,5 do 5 miljard €. To je pa že številka s katero bi tudi lahko preoblikovali davčne obremenitve tako fizičnih kot pravnih oseb v Sloveniji.

[1357]
> [odvisnik]

> Se vedno pa nisva obdelala, kaj bi ti dejansko sel spreminajt v smer manj socialne drzave?
> Privat zdravstvo, nizje penzije,brez olajsav za otroke, placljivo solstvo ?

Nekaj sem ti že naštel okoli predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. V zdravstvu bi bilo predvsem potrebno s strani ZZZS času prilagoditi košarico pravic iz zavarovanja in posledično bi se tudi sprostlo v zdravstvenem sistemu nekaj kadrovskega potenciala,ki bi se ga lahko preusmerilo v bolj deficitarna področja. Penzije ne moreš kaj dosti spreminjati, morda v tej smeri, da se za izračun ne upošteva več samo določena leta vplačil temveč vsa vplačila, se ta vplačila obrestno obrestujejo in preračunajo na mesečno rento za povprečno dolžino koriščenja, ki se trenutno vrti tam okoli 20 let. Olajšav za otroke je v sistemu enostavno preveč in še ne dosegajo svojega namena, povečanja rodnosti, temveč ljudi bolj navajajo k špekulativnim potezam. Šolstvu ie treba pa predvsem povrniti njegovo osnovno funkcijo, podajanje znanja, ki je pa danes zanemarjena, na vseh nivojih, od osnovne šole pa do postiplomskih nivojev.
Čez prste, vse kar sem ti naštel, se da samo z opisano optimizacijo in časovnimi prilagoditvami privarčevati od 4,5 do 5 miljard €. To je pa že številka s katero bi tudi lahko preoblikovali davčne obremenitve tako fizičnih kot pravnih oseb v Sloveniji.

5 miljard na letnem nivoju ali cez daljse casovno obdobje?

Se pravi vecina varcevanja na mladih in zdravstvu z sredinsko vlado. Za vojsko pa miljardo ;)
Sistem po zgledu UK.

Takrat tudi jaz volim Levico ;)

Ne bi raje najprej postimal obstojece delovanje.
Prvo mi pade ma misel islandija npr.

[odvisnik]

5 miljard na letnem nivoju ali cez daljse casovno obdobje?

V mislih sem imel letni nivo.

Se pravi vecina varcevanja na mladih in zdravstvu z sredinsko vlado. Za vojsko pa miljardo ;)
Sistem po zgledu UK.

Jaz ne govorim o varčevanju temveč o optimizaciji vseh državnih podsistemov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje države in prebivalstva.

Naj ti ponazorim s primerom. Naprimer pri zgodovini se v šoli ne bi več učili mikro faktografskih podatkov o določenem dogodku temveč o razlogih in posledicah tega dogodka, o vsebini ne o formi. In pa uvedba poučevanja naravoslovnih predmetov na osnovi aplikativne znanosti v osnovnih in srednjih šolah. Aplikativna znanost enostavno nudi plastičnejšo, širšo in lažje razumevajočo verzijo predstavitve neke snovi pri naravoslovnih predmetih.

Takrat tudi jaz volim Levico ;)

Ne bi raje najprej postimal obstojece delovanje.

Vse kar je narobe z obstoječim delovanjem je to, da predpisi ne sledijo času, ki ga živimo. In samo to je potrebno spremeniti, zakonodajo in predpise prilagoditi današnjemu času. Naprimer definicija korupcije. Pri nas uporabljamo arhaično definicijo korupcije, ki enostavno več ne ustreza času , ki ga živimo in tudi ne novejši zakonodaji, zato tudi na sodiščih vsi ti procesi padajo.
Jasno politika se tega otepa, ker bi s tem zgubila svojo atraktivnost, ker bi z optimizacijo zakonodaje vezane na delovanje državnih podsistemov, izginilo kar nekaj, par tisoč, delovnih mest, predvsem v odministrativnih delih teh podsistemov, aministrativni deli teh podsistemov so pa naplnjeni praktično samo s kadri z direktnim ali indirektnim političnim poreklom.

Prvo mi pade ma misel islandija npr.

[1357]
> [odvisnik]

> 5 miljard na letnem nivoju ali cez daljse casovno obdobje?

V mislih sem imel letni nivo.
>
> Se pravi vecina varcevanja na mladih in zdravstvu z sredinsko vlado. Za vojsko pa miljardo ;)
> Sistem po zgledu UK.

Jaz ne govorim o varčevanju temveč o optimizaciji vseh državnih podsistemov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje države in prebivalstva.

Naj ti ponazorim s primerom. Naprimer pri zgodovini se v šoli ne bi več učili mikro faktografskih podatkov o določenem dogodku temveč o razlogih in posledicah tega dogodka, o vsebini ne o formi. In pa uvedba poučevanja naravoslovnih predmetov na osnovi aplikativne znanosti v osnovnih in srednjih šolah. Aplikativna znanost enostavno nudi plastičnejšo, širšo in lažje razumevajočo verzijo predstavitve neke snovi pri naravoslovnih predmetih.
>
> Takrat tudi jaz volim Levico ;)
>
> Ne bi raje najprej postimal obstojece delovanje.

Vse kar je narobe z obstoječim delovanjem je to, da predpisi ne sledijo času, ki ga živimo. In samo to je potrebno spremeniti, zakonodajo in predpise prilagoditi današnjemu času. Naprimer definicija korupcije. Pri nas uporabljamo arhaično definicijo korupcije, ki enostavno več ne ustreza času , ki ga živimo in tudi ne novejši zakonodaji, zato tudi na sodiščih vsi ti procesi padajo.
Jasno politika se tega otepa, ker bi s tem zgubila svojo atraktivnost, ker bi z optimizacijo zakonodaje vezane na delovanje državnih podsistemov, izginilo kar nekaj, par tisoč, delovnih mest, predvsem v odministrativnih delih teh podsistemov, aministrativni deli teh podsistemov so pa naplnjeni praktično samo s kadri z direktnim ali indirektnim političnim poreklom.

> Prvo mi pade ma misel islandija npr.

Ce odpustis npr 10k ljudi.
Bi bil to prihranek cca 500miljonov.
Pa verjetno bi najprej odsli najboljsi ne najslabsi ;).

Se pravi najprej optomizaacija, to mislim, da se strinjamo vsi.

Odpuščanje je posledica optimizacije storitev in procesov znotraj javne uprave.