Kakšna izmaličena logika.
Recimo, da v času, ko je treba prižgati plinske elektrarne, te proizvedejo dodatnih 10-15% energije, ostalih 85-90% še naprej proizvajajo NE, HE in ostale elektrarne OVE (kolikor te pač zmorejo). Po njihovem morajo v času konice vsi odjemalci plačevati elektriko po proizvodni ceni plinskih enot, čeprav bi seveda morala biti cena povprečje cen vseh proizvajalcev.
Se pravi po njihovi logiki je zadosti, da v sistemu z recimo 2000MW moči priključiš eno plinsko turbino od 10MW pa že vsi morajo plačevati vso energijo po ceni te plinske elektrane. Ali pa če je plinska turbina velika samo 1MW. Nima veze.
Ja, super, potem naj pa ena mini plinska turbinca od 100 kW laufa 24 ur na dan pa nas lahko vse kar vseskozi lupijo po maksimalni ceni. Kretenizem brez primere!
A se novinarji res date tako hitro odpravit s takimi odgovori?

Po pravici ne vem, o čem pišeš. Drugače pa veljajo zakoni ponudbe in povpraševanja. Ko je mraz in ko je vroče so enormna povečanja porabe energije in da ne pride ko kolapsa, kar si verjetno ne želiš, dvignejo cene, da tako omejijo porabo. Seveda tudi zaslužijo. Imajo pa precej većje izgube na dalnovodih in pretvornikih, ker so žal poddimenzionirani. Zkaj so poddimenzionirani, si pa razlagaj....

[Algebra]
Po pravici ne vem, o čem pišeš. Drugače pa veljajo zakoni ponudbe in povpraševanja. Ko je mraz in ko je vroče so enormna povečanja porabe energije in da ne pride ko kolapsa, kar si verjetno ne želiš, dvignejo cene, da tako omejijo porabo. Seveda tudi zaslužijo. Imajo pa precej većje izgube na dalnovodih in pretvornikih, ker so žal poddimenzionirani. Zkaj so poddimenzionirani, si pa razlagaj....

Vsak od spodaj naštetih nivojev prispeva k trenutni ceni EE svoj delež. Ob tem so pravila oblikovanja končne cene EE za gospodinjskega porabnika popolnoma drugačna kot za npr. energetsko intenzivni industrijski obrat. Če članek -in komentarji pod njim- vse skupaj mešajo, postane vsebina bralcu nerazumljiva.

V elektroenergetskem sistemu se oskrba z električno energijo in stabilizacija omrežja dejansko delita na štiri ključne ravni oziroma bloke dobave, ki si sledijo od dolgoročnega načrtovanja do hipnega izravnavanja porabe v realnem času.

Ti štirje nivoji so:

1. Pasovna energija (Base Load / Base Energy)

• Kaj je: To je minimalna, konstantna količina električne energije, ki jo omrežje potrebuje 24 ur na dan, vse dni v letu. Pokriva stalno porabo industrije, gospodinjskih aparatov (npr. hladilnikov) in kritične infrastrukture.
• Kdo jo proizvaja: Velike, stabilne elektrarne, ki delujejo neprekinjeno in jih je težko ter drago hitro ustavljati ali zaganjati (npr. nuklearne elektrarne, kot je NEK, ter velike termoelektrarne).

2. Tračna ali vršna energija (Peak Energy / Mid-Merit)

• Kaj je: Dodatna energija, ki je potrebna za pokrivanje predvidljivih dnevnih nihanj in konic v porabi (npr. zjutraj, ko se zaganja industrija, ali zvečer, ko ljudje pridejo domov in prižgejo luči ter aparate).
• Kdo jo proizvaja: Prilagodljive elektrarne, ki jih je mogoče hitro zagnati in prilagajati glede na vnaprej znane urnike (npr. hidroelektrarne, plinske elektrarne ter deloma sončne in vetrne elektrarne).

3. Znotrajdnevni trg in sistemske storitve (Intraday Balancing & Ancillary Services)

• Kaj je: Raven, ki rešuje odstopanja med vnaprej napovedano porabo/proizvodnjo in dejanskim stanjem nekaj ur ali minut pred samim trenutkom dobave. Sem spadajo nepredvideni dogodki, kot so nenadne spremembe vremena (manj sonca/vetra) ali izpadi manjših proizvodnih enot.
• Kdo jo pokriva: Trgovci z energijo z nakupi na znotrajdnevnem (intraday) trgu ter sistemski operater (v Sloveniji ELES) z vnaprej zakupom sistemskih storitev.

4. Frekvenčna stabilizacija in sistemska izravnava (Frequency Containment & Restoration Reserves - FCR, aFRR, mFRR)

• Kaj je: Zadnja obrambna linija v natančnem trenutku porabe. Ker mora biti proizvodnja v vsakem milisekundnem trenutku popolnoma enaka porabi (sicer pade frekvenca omrežja, kar lahko vodi v razpad sistema), ta raven avtomatsko in hipno uravnava omrežje.
• Kako deluje (od sekund do minut):
• Primarna regulacija (FCR): Avtomatski odziv elektrarn v roku 30 sekund ob zaznavi padca ali dviga frekvence.
• Sekundarna regulacija (aFRR): Avtomatska aktivacija v roku do 5 ali 7,5 minut, ki jo centralno vodi sistemski operater, da vrne frekvenco na točno 50 Hz.
• Terciarna regulacija (mFRR): Ročna aktivacija dodatnih virov (npr. hitrih plinskih elektrarn ali zmanjšanje porabe velikih industrijskih odjemalcev) v roku 12,5 minut, ki prevzame breme, če izpad traja dlje.