Tabloid Finance spet na delu s staro zgodbo.

Hmmmm, najbolje, da se Blaž in Jože "preselita" na Hrvaško.

Bosta takoj lepše živela.

No, v Slovenijo pa lahko prideta po vsakodnevnih nakupih, kot ogromno Hrvatov.

vsak mesec isti članek... koga že briga to...

Meni je vseeno koliko bi bankster zaslužil več na Hrvaškem, relevantna bi bila primerjava plač po kupni moči za vsa delovna mesta. Za managerje z našim denarjem saniranih bank (čeprav mu ne oporekam rezultatov) pa ne bom točil solz.

Sploh ni point v Jožetu in Blažu. Imata dovolj dobre neto plače. Problem je v strošku delodajalca, ki nastane s tako visoko plačo. Dokler sta to Krka in NLB, je verjetno vseeno, sedeži bodo ostali tu. Vsi ostali podobni primeri pa bodo v perspektivi dejansko šli tja, kjer je razmerje bruto-neto bolj ugodno. In tako v naslednji generaciji Slovenci ne bomo več imeli dobro plačanih direktorjev in ostalih vodilnih ter razvojnih kadrov, ampak samo še lokalne operativce in navadne delavce. Z eno besedo: postali bomo hlapci. In te logike ljubljanski kvaziintelektualci levičarske vzgoje nikakor ne razumete. Še večji problem pa je, da vas je jebeno več, k´t tistih drugih, ki imajo kaj soli v glavi (kljub formalno nižji izobrazbi).

Primerjati samo neto plače med Slovenijo in Hrvaško je preveč poenostavljeno – to je dobesedno gledanje samo ene strani kovanca.

Res je, da ima Hrvaška nižjo obdavčitev dela in da zaposleni iz bruto plače dobijo več. Konkretni podatki kažejo, da je Hrvaška davčno ugodnejša, medtem ko Slovenec iz višjega bruta pogosto dobi le malo več neta . To je legit argument in tudi realen problem Slovenije.

Ampak: kam gre razlika?

Gre v sistem, ki ga ljudje pogosto jemljejo kot samoumevnega:

pokojnine,
zdravstvo,
socialni transferji,
varnost v primeru brezposelnosti ali bolezni.

In tu se slika precej obrne.

Povprečna pokojnina v Sloveniji je približno 700–900 €, medtem ko je na Hrvaškem okoli 400–600 € . To ni kozmetična razlika, ampak skoraj 2x razlika v starosti, ko posameznik nima več aktivnega dohodka. Poleg tega na Hrvaškem velik delež upokojencev živi pod pragom revščine .

To pomeni, da slovenski sistem (kljub vsem slabostim) dejansko redistribuira več skozi življenjski cikel. Hrvaški sistem pa več pusti posamezniku danes – a mu manj zagotavlja jutri.

Druga pomembna stvar: fiskalni model in stabilnost. Hrvaška ima trenutno sicer nižji javni dolg kot Slovenija , kar ji daje prostor za nižje davke, ampak vprašanje je dolgoročna vzdržnost, še posebej ob slabšem razmerju med aktivnimi in upokojenci.

In še tretji element, ki ga pogosto spregledamo: migracije. Hrvaška se že leta sooča z močnim izseljevanjem delovno aktivnega prebivalstva. Nižji davki sami po sebi očitno niso dovolj, da bi zadržali ljudi – pomembna je tudi kakovost institucij, stabilnost sistema in dolgoročna socialna varnost.

Zato je trditev, da bi nekdo “na Hrvaškem zaslužil dve tretjini več”, lahko tehnično pravilna na nivoju bruto/neto plače – ampak brez konteksta je zavajajoča.

Realno vprašanje ni: kje je višja plača.
Realno vprašanje je: kje dobiš več skozi celoten življenjski cikel.

In tam Slovenija (vsaj za srednji razred) še vedno pogosto zmaga.

Seveda pa velja: top 10 % bodo skoraj vedno iskali okolja z nižjimi davki – ampak javne politike ne moreš graditi samo za top 10 %, ampak za celotno družbo.