Potem pa naj obrnejo, da bo večji delež bruto, bruto padel na delodajalce, kot v Avstriji in Italiji.

In spet bo nezadovoljstvo.

No, kapitalisti so itak vedno nezadovoljni, ker jim nikoli ni dovolj.

Težki strokovnjaki. Prvič, razlika je že v tem, da je 2500 eur za avstrijo podpovprečna, medtem ko je za Slovenijo povprečna, kar jasno pomeni, da je relativno gleda na dohodke v državi, nižja plača obdavčena manj. Drugič, tako opevate hrvaško, a pri njih obdavčijo na drugih koncih. DDV imajo 25% namesto naših 22% in višje imajo tudi prispevke za zdravstveno blagajno (plača delodajalec 16,5%). Je pa to seveda za njih smiselno, ker veliko dobijo od potrošnje, predvsem tujcev. Gremo lahko pa še korak dlje in sigurno lahko vidimo, da je v Srbiji obdavčitev še nižja. Še nižja je v Bangladešu. Morda bi morali iti tja vsi visoko plačani inžinirji.

Saj je to, da kapitalistom ni nikoli dovolj, lahko razumljivo. Pohlep je greh, ni pa nezakonit.
Pa njih ne motijo visoki davki na plače, ampak davki nasploh.
Z davki se namreč financirajo javni servisi in če bi ti bili privatni, bi bilo več možnosti za dobičke.

Vprašati se je treba, zakaj to moti novinarje Financ, ker oni najbrž v veliki meri uporabljajo javne servise.

Kopiram:

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS):
Statistika Slovenije

Po 1 letu: okoli 86–87 % podjetij, ki so bila ustanovljena v letu X, še posluje eno leto pozneje
Statistika Slovenije

Po 3 letih: približno 64,5 % podjetij (vsi pravni subjekti, ne samo d.o.o.) še posluje po treh letih poslovanja
Statistika Slovenije

Po 5 letih: približno 50,3 % podjetij še deluje po petih letih od ustanovitve
Statistika Slovenije

Se pravi, polovici podjetnikov (tisti, ki se uspešno bori za preživetje podjetja in za stimulativno poslovno okolje ter zadovoljstvo svojih sodelavcev) ni nikoli dovolj, polovica podjetnikov je pa nesposobnih?

Huh, od kdaj pa Finance berejo pretežno zaposleni v JU?

S stališča mednarodnih podjetij to je eden od kriterijev za odločanje o lociranju v naši regiji. Največji problem slovenskih plač je nesorazmerna obdavčitev višjih plač v Sloveniji, kar prizadane ne samo managerski kader, temveč tudi plačevanje strokovnjakov z visokimi plačami. Tukaj je vzrok za selitev dobro plačanih delovnih mest v Zagreb in Beograd, kar za sabo potegne delno tudi nižje plačana delovna mesta. Bolj kot splošna nižja obdavčitev je potrebno znižati dojhodninsko progresijo in / ali uvesti socialno kapico, za kar pa ni politične volje oz. konsenza pri nas.
Neobdavčeni regresi ipd. delno prispevajo k naši konkurenčnosti, a hkrati povečujejo uravnilovko, kar spet ni privlačno za sisteme nagrajevanja v mednarodnih podjetjih.

si placal narocnino financ iz svojga zepa?

majkemi, da nisi.

[matatata]
Kopiram:

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS):
Statistika Slovenije

Po 1 letu: okoli 86–87 % podjetij, ki so bila ustanovljena v letu X, še posluje eno leto pozneje
Statistika Slovenije

Po 3 letih: približno 64,5 % podjetij (vsi pravni subjekti, ne samo d.o.o.) še posluje po treh letih poslovanja
Statistika Slovenije

Po 5 letih: približno 50,3 % podjetij še deluje po petih letih od ustanovitve
Statistika Slovenije

Se pravi, polovici podjetnikov (tisti, ki se uspešno bori za preživetje podjetja in za stimulativno poslovno okolje ter zadovoljstvo svojih sodelavcev) ni nikoli dovolj, polovica podjetnikov je pa nesposobnih?

Huh, od kdaj pa Finance berejo pretežno zaposleni v JU?

Ne razumem, kaj si želel(a) s temi številkami povedati.
Vsekakor pa jaz nisem trdil, da so vsi kapitalisti pohlepni.
Tvoja ocena, da je pri nas polovica nesposobnih, pa bi lahko bila pravilna.

Ne poznam nobenega zaposlenega v JU, ki bere Finance, a morda imaš pa prav.

ni problem v davkih, problem je kako se ta denar od davkov porabi. Ker ima politika zelo slabo statistiko porabe, je logicno da zelis placati cim manj, ker delajo z denarjem kot svinja z mehom. Ce bi bil denar bolje porabljen, ne pa da vsako storitev preplacajo in da jim je vseeno za denar, "saj ni njihov" in nihce ne izgubi sluzbe, bi ljudje tudi bolj z veseljem placali davke. Isto je z javnimi storitvami.

Zato so take primerjave, kot se spet to malo demagoško gredo finance, kruljave.

Edini veljaven izračun, ki bi realno primerjal netto dohodke napram davkom je, da se vzame začetne številke, ki pomenijo strošek delodajalca ob upoštevanju vseh zakonsko predpisanih prejemkih (tisto, kar delodajalec v vsaki državi mora dati, ker mu je država rekla da mora), potem od tega odšteti državni harač, kot ga vsaka država upošteva za različne vrste prejemkov na plačilni listi, pa potem pogledat koliko ostane zaposlenem.

Ta delitev na prvi brutto pa drugi brutto so jajca. Zaposleni razume na celi plačilni listi le vrstico "nakazilo na račun". Delodajalec pa "skupni strošek delodajalca". To sta cifre, ki pomenita.

In velja primerjat zgolj to.

V sloveniji bi veljalo netto številke in strošek delodajalca povišat za najmanj višino obvezne malice, višino minimalnega regresa in sedaj še obveznega zimskega regresa. To je okoli 3 jurje na leto, ali okoli 250€ na mesec. Pri čemer se obdavčitev ne spreminja.

Ker pač to mora delodajalec plačat, hkrati pa se država na to ne vsede z davki.

Države imajo precej različno urejene obvezne dajatve, ter načine financiranja skupne porabe.

Glede na to, da Slovenija prav nič ne odstopa po porabi države kot deležu BDP od drugih članic EU, bi rekel, da poraba davkov ni tako na psu. Je po gotovo to dober izgovor za tiste, ki si želijo "vitko državo".

www.theglobaleconomy...ean-union/