Čas je, da potrpežljivo počakaš, ker gre splošni trend na splošno vsepovsod navzdol. Vnovčevanje dobičkov se še kako opazi.

ZAUŠNICA POHLEPU

VRNITE NAM DELNICE - I.

ZAKAJ NIKOLI VEČ BANČNIH DELNIC !!!

/13/...za te bančne delnice NKBM in NLB so takrat delali reklamo mnogi gospodarstveniki in politiki, ki so prijazno ter zavedeno vabili k nakupu najboljših med najboljšimi. Potem pa je prišla kriza in so male delničarje razlastninili ter jim z dovoljenjem države razlastninili ter jim odvzeli lastninsko pravico. Še dandanes pa nihče ni našel nobene rešitve, ne banke, ne Banka Slovenije, ne sodiča, ne Ustavno sodišče, ne Evropsko sodišče, ogoljufani vlagatelji, pa imamo še danes luknjo v žepu. Saj se tukaj ne gre za milijone €, pač pa za ponos sodelovanja pri pomoči gospodarstvu, kot so nam vedno govorili, potem pa takšen rezultat. In za nas ugodnega rezultata še ni pričakovati. Ugodni rezultat pa bi bil, da dobimo nazaj vsaj nominalni in vplačani znesek za delnice, kaj šele pripadajoče obresti, saj moralnega razočaranja zaenkrat še ni mogoče poplačati, ne pri banki in ne kje drugje://


ZAVAJAJOČE OBLJUBE

Zakaj bi sodelovali v dokapitalizaciji?
* Na preteklo poslovno leto Nove KBM se lahko ozremo z zadovoljstvom. Od lanskega novembra, ko je bila uspešno izpeljana delna privatizacija banke, je Nova KBM zrasla v delniško družbo z največ delničarji v državi ter s svojo ponudbo in tržnim nastopom okrepila svoj položaj kot močan steber Skupine Nove KBM.
* Z novim kapitalom bo Nova KBM še okrepila temelje svojega uspešnega poslovanja, pospešila rast in razvoj ter si razširila pot za povečanje poslovanja na tujih trgih. Usmerjena v uspešno prihodnost bo banka enako kot do sedaj tudi danes in jutri uresničevala svojo zavezo do delničarjev, komitentov, zaposlenih in okolja - zagotavljati varne, stabilne in odlične finančne rešitve za boljše življenje, uspešno poslovanje in uresničevanje smelih vizij.

8 LEGENDARNIH IZJAV O NKBM

"Drugače je pri malih vlagateljih, ki so banko sanirali. Tu je cilj, da se jih čim več odloči za nakup delnic, zato je logično, da je cena ugodna. 27 evrov je bila primerna cena in to pozdravljamo."
Matej Lahovnik

"Vlada pred prodajo ni določila realne cene delnic NKBM."
Milan M. Cvikl

"Delnice NKBM bom kupila, ker vidim dobro priložnost, da bodo, ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno, donosne."
Marta Kos

"Do poceni delnic NKBM se bodo dokopali profesionalni kupci."
Anton Rop

"Vlada očitno želi dati prebivalstvu nekaj pod ceno."
Mitja Gaspari

"Bajuk, daj malim delničarjem še četrtino NKBM!"
Sašo Peče

"Seveda se lahko vlada sedaj izogne nekaterim čerem, na katerih je nasedla pri NKBM. Triglav je trši oreh. Tehnično bo odločilna presoja cene delnic in sedaj že vemo, da na povpraševalni strani premorejo državljani milijardo evrov likvidnih sredstev, ki jih lahko takoj uvrstijo na borzo. Najverjetneje bo vlada, tako pri času prodaje kot načinu izvedbe, postavila politične predvolilne interese pred ekonomske potrebe in razvoj."
Bogomir Kovač

in zmagovalna izjava

“Zakaj se prodaja na Bahame, če bi lahko zaslužil domač človek?”
Zoran Jankovič

Hvala ker ste mi odvzeli vse delnice NKBM.
Mali delničar
Večer, 16.12.2014, stran 7, slika 2/2,
www.vzmd.si/images/P...elnice.pdf

»Kapitali zem temelji na presenetljivi predpostavki, da bodo najbolj pokvarjeni ljudje počeli najbolj pokvarjene stvari za dobrobit vseh.«
John Maynard Keynes

IZJAVE ZNANIH
V spopadu morale in denarja, denar redko izgubi.
Shirley Chisholm, političarka
www.poslovni.hr

BOB DNEVA

»Izrinjanje malih delničarjev. To je pač zgodovina te družbe. Nekdo bi sicer rekel, kupili smo samostojnost, kupili smo kapitalizem, pa nismo vedeli, kaj smo kupili in v kaj smo šli.«
Franc Trček, poslanec ZL
Petek, 09. September 2016
www.vecer.com/6255512

BOB DNEVA

»Imate ljudi, ki so si v tranzicijskem obdobju spretno skovali kapitalske dobičke, sesuli podjetja, spravili delavce na ceste, danes pa se igrajo socialne storitve.«
Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec
Sobota, 13.maj 2017
www.vecer.com/bob-dneva

* Kar je dovoljeno nekomu, ni dovoljeno vsem.
Pavle Pensa, starejši partner v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa
svetkapitala.delo.si...tih-130997
live.finance.si/otp-.../a/9008369

VRNITE NAM DELNICE - II.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.
9.februar 2015

Izbrisane obveznice / Znesek izbrisa v EUR
* NLB - 257.000.000,00 €
* Abanka - 120.000.000,00 €
* NKBM - 64.000.000,00 €
* Probanka - 42.000.000,00 €
* Factor banA - 22.000.000,00 €
* Banka Celje - 92.250.000,00 €
* SKUPAJ: - 597.250.000,00 €

Izbrisani delničarji/Število delničarjev
* NLB - 1.992
* Abanka - 1.057
* NKBM - 96.769
* Probanka - 751
* Factor banka - 55
* Banka Celje - 684
* SKUPAJ: - 101.308
live.finance.si/otp-.../a/9008369

ZAUŠNICA POHLEPU - I.

Ustavni sodniki se ne strinjajo z lastniki bank

Ustavni sodniki so tik pred novim letom s šestimi glasovi za in dvema proti odločili, da začasna obdavčitev bank, s katero želi država dobiti dodatna sredstva za popoplavno obnovo, ni v neskladju z ustavo. Proti sta spet glasovala Rok Svetlič in Marko Šorli, Klemna Jakliča ni bilo na seji.

Začasni davek je državni zbor uzakonil decembra 2023; banke ga bodo plačale za koledarska leta od 2024 do 2028 v višini 0,2 odstotka bilančne vsote. Banke so se davku, ki predvideva tudi kup olajšav, seveda uprle, čeprav imajo zadnji dve leti zgodovinske dobičke: leta 2023 je bil čisti dobiček bančnega sistema skoraj 1,1 milijarde evrov (!), še višji pa bo leta 2024, saj je bil že po desetih mesecih 907 milijonov evrov. Ustavno presojo novega davka je sprožila butična banka s triodstotnim deležem na našem trgu Addiko Bank, ki je del skupine Addiko s sedežem na Dunaju. Skupina je nastala iz balkanske mreže nekdanje banke Hypo Alpe--Adria Bank, njen pomembnejši lastnik je bil novembra 2024 umrli srbski poslovnež Miodrag Kostić, tudi lastnik Gorenjske banke. Addiko Bank, ki jo vodi Andrej Andoljšek, naj bi novi davek stal tri milijone evrov na leto, pri čemer je zgolj leta 2023 imela 26 milijonov evrov čistega dobička, leto prej pa 20 milijonov.

V Addiko Bank so trdili, da je davek diskriminatoren do bank in hranilnic, saj naj bi bile te »v bistveno neenakem položaju« kot druga podjetja, ki jim tega davka niso naložili. Navrgli so vse stalne »argumente«, od tega, da bo davek nedopustno posegel v pravico do svobodne gospodarske pobude, do tega, da so rekordni obrestni prihodki bank le »prehodne narave«. Naše banke namreč zadnji leti mastno služijo z razliko med obrestmi za posojila in za vezave denarja; kako »ugodne« so za stranke, pa kažejo zadnji podatki Banke Slovenije (za oktober 2024): povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila pri nas je bila 5,2 odstotka, v EU pa 4,4 odstotka, za vezavo denarja do enega leta pri nas le 1,6 odstotka, v povprečju EU pa 2,7 odstotka!

Ustavni sodniki so bankirje spomnili, da njihov zasebni interes, torej dobiček, ni nad vsem na svetu: »Posameznikova svoboda na premoženjskem področju ne more biti neomejena, vezana le na posameznika – lastnika, temveč se morajo pri izvrševanju te pravice upoštevati tudi interesi drugih članov skupnosti.« Opozorili so, da je ustavno sodišče že leta 1999 sklenilo, da so zgolj banke pravni subjekti, »ki posedujejo hranilne sklade (’generatorji’ denarja)«: »Položaj bank je specifičen, ker njihove dejavnosti ni mogoče razumeti ozko v smislu čistega podjetniškega delovanja, pri katerem bi bil v ospredju samo zasebni interes, temveč je treba upoštevati javni interes dobro delujočega in razvitega finančnega sistema.« Specifična obravnava bank na davčnem področju je po mnenju sodnikov »ustavnopravno upravičena«; navsezadnje obstajajo posebna pravila tudi za insolventnost in likvidacijo bank.

Davek torej bo. Na finančnem ministrstvu računajo na 90 do 100 milijonov evrov; znesek za prvo leto, 2024, bo znan po marcu 2025.
www.mladina.si/23754...a-pohlepu/

ZAUŠNICA POHLEPU - II.

Zakon o bančnih izbrisih spet na ustavnem sodišču

Pobudo so na ustavno sodišče vložili razlaščeni imetniki podrejenih obveznic NLB in Banke Celje.

Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporno določilo, da država v odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije.

Tudi o novem zakonu o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki je bil sprejet maja letos, bo, kot kaže, odločalo ustavno sodišče. Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank Tadej Kotnik in še trinajst drugih vlagateljev je sredi oktobra dalo pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti nekaterih členov omenjenega zakona. Ta pobuda pa po naših informacijah morda ni edina, saj se menda pripravlja še najmanj ena.

Procesne težave pri zakonu o bančnih razlastitvah
Medtem ko del razlaščenih vlagateljev bank čaka, da bo pristojno sodišče imenovalo skupino neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi po zgornjem zakonu pripravila mnenje, ali so bile razlastitve ob zadnji sanaciji bank upravičene ali ne, so se nekateri členi tega zakona znašli v ustavni presoji. Ustavno sodišče je zadevo že sprejelo v obravnavo.

Prvi podpisani Tadej Kotnik ter drugih trinajst nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic NLB in zdaj že nekdanje Banke Celje so zahtevali ustavno presojo 3., 33., 41. in 48. člena zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank. Predlagali so prednostno obravnavo in zadržanje 3. in 48. člena. Menijo namreč, da sta 3. in 48. člen v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom, določila 33. člena, da kršijo pravico do sodnega varstva, 41. člen pa pravico do zasebne lastnine. Kot ugotavljajo, je neskladnost spornih določb mogoče strniti v dva sklopa – vsebinsko omejevanje pravice do polne odškodnine s pripadajočimi obrestmi in procesne določbe, ki da onemogočajo pošteno sojenje.

Več stroškov in daljši postopki
Spomnimo, omenjeni zakon razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank prinaša možnost vložitve odškodninske tožbe, če bo omenjena skupina strokovnjakov ugotovila oškodovanje, pa tudi zunajsodno poravnavo. Pobudniki ustavne presoje navajajo, da sporna določba 3. člena, ki odškodninsko varstvo zaradi razlastitev omogoča le po omenjenem zakonu v povezavi z 48. členom, izključuje možnost uveljavljanja škode v enotnem postopku zoper vse osebe, ki so po mnenju oškodovanih vlagateljev povzročili škodo, ampak napotuje na razdružitev tožb. To, opozarjajo pobudniki, pomeni povečanje števila zadev, posledično pa tudi povečanje stroškov in podaljšanje časa do pravnomočne odločitve. Odprava teh določil bi po njihovem mnenju omogočila tudi soočenje nasprotnih argumentov poslovnih bank in Banke Slovenije, še posebno glede kapitalske (ne)ustreznosti bank.

Ustavno sporni naj bi bili štirje členi zakona.
Večina razlaščenih vlagateljev čaka na imenovanje skupine strokovnjakov. Povračilo morebitne škode bo plačala država. Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporen tudi 33. člen, ki določa, da država v teh odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. S tem je uzakonjena dolžnost Republike Slovenije, da si mora aktivno prizadevati za zavrnitev zahtevkov tožnika, kar povečuje neenakopraven položaj razlaščenih vlagateljev, opozarjajo pobudniki. Znano je, da novi zakon določa, da bo povračilo morebitne škode zagotovila država in ne Banka Slovenije, kot je določal že razveljavljeni zakon, država pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

Prenizke obresti
Pobudniki ustavne presoje so nezadovoljni tudi z določilom o načinu obrestovanja odškodnine, saj ta za del obdobja predvideva nižjo obrestno mero. Pobudniki opozarjajo, da bi bili brez tega določila deležni »precej višjih zamudnih obrestih po splošnih predpisih civilnega prava«, ki da so jim bile retroaktivno odvzete.

Drugi razlaščenci in njihovi zastopniki zdaj večinoma čakajo na imenovanje skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki so jih sodišču predlagali vlada, Banka Slovenije ali neprofitna reprezentativna interesna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Ta skupina naj bi nato izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bi skupina ugotovila oškodovanje, mora vlada na tej podlagi pripraviti poravnalno shemo v višini 60 % nastale škode zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 % zneska zamudnih obresti. Sprejetje poravnave ne bo obvezno, ampak se bodo oškodovani vlagatelji še vedno lahko odločili za tožbo. Vlagatelji šestih saniranih bank so z izrednimi ukrepi Banke Slovenije ostali brez 960.000.000 € naložb.
23.november 2024
www.skupaj.si/klipin...em-sodiscu

ZAUŠNICA POHLEPU - III.

Bančne razlastitve: Imenovanje skupine strokovnjakov se je zavleklo- Nobena tožba še ni vložena

Devet mesecev po sprejetju zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank na tej podlagi ni bila vložena še nobena odškodninska tožba proti Banki Slovenije. Za zdaj tudi ni znano, kdaj jih je mogoče pričakovati. Roki za njeno vložitev namreč zaradi zapletov pri imenovanju posebnega strokovnega odbora, ki naj bi pripravil predhodno mnenje o morebitnem oškodovanju vlagateljev ob sanaciji bank, še ne tečejo. To je zakon, ki je več kot 100.000 nekdanjim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank prinesel možnost za vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, ki je z izrednimi ukrepi odredila njihovo razlastitev med zadnjo sanacijo bank; torej v letih 2013 in 2014. Še pred tem pa naj bi Okrožno sodišče v Mariboru imenovalo sedemčlanski strokovni odbor, ki naj bi pripravil predhodno mnenje, ali so bili ti vlagatelji zaradi učinka izrednih ukrepov bolj prikrajšani, kakor če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bo odgovor pozitiven, bo to podlaga za morebitno poravnavo z državo v višini šestdeset odstotkov ugotovljene škode. A imenovanje omenjene skupine strokovnjakov se bo zaradi spora o reprezentativnosti nepro tnega interesnega združenja, kot kaže, nekoliko zavleklo. Sodišče je namreč za reprezentativno določilo Vseslovensko združenje malih delničarjev Kristjana Verbiča, zato se je Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, na sklep sodišča pritožilo. Ta tako še ni pravnomočen. V Mariboru še brez vloženih tožb Sanacija bank Roki še ne tečejo– Sodišče še ni imenovalo članov strokovnega odbora Društvo malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča se je na sklep sodišča pritožilo. V zakonski proceduri, ki omogoča sodno varstvo razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank, so se po naših informacijah pojavile zavajajoče informacije, da je treba odškodninske tožbe vložiti do najpozneje 15. marca. S tem so menda nekateri odvetniki, ki pri tem vidijo priložnosti za pridobivanje novih strank, poskušali od oškodovanih bančnih vlagateljev dobiti pooblastila za začetek sodnega postopka. Iz pojasnil sodišča izhaja, da omenjeni datum ne drži, saj rok za vložitev tožbe še ni začel teči. Kot je razumeti, sodišče tudi še ni prejelo nobene tožbe po tem zakonu. Znano je, da je bilo v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 skupaj razlaščenih okoli 100.000 lastnikov delnic ali podrejenih obveznic bank, ki so skupaj izgubili za 960 milijonov evrov naložb, zakon o sodnem varstvu pa jim je prinesel možnost vložitve odškodninskih tožb, posamičnih ali kolektivnih. Na mariborskem okrožnem sodišču, ki je po zakonu določeno za vodenje teh postopkov, so za Delo pojasnili, da doslej po omenjenem zakonu o sodnem varstvu ni bila vložena še nobena tožba.

Čakanje na mnenje
Eden od členov določa, da je mogoče kolektivne tožbe vložiti v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne sobe, v kateri so objavljeni dokumenti in podatki, povezani z odpisom kvalificiranih obveznosti bank, za posamezne pa v devetih mesecih. Ta soba je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Vendar zakon hkrati določa, da v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja skupine sedmih strokovnjakov na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja rok za vložitev tožbe ne teče. Ker pa je bil 6. septembra lani na spletni strani objavljen in izdan sklep o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja, so se pojavile interpretacije, da se prvi rok izteče že 15. marca, kar pa ne drži. V Društvu malih delničarjev Slovenije( MDS) so pojasnili, da so se glede tega obrnili na Okrožno sodišče v Mariboru, ki bo pristojno za reševanje teh sporov. To sodišče pritrjuje, da roki še ne tečejo, saj se rok za vložitev kolektivne tožbe ne začne od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni. Dodajajo, da bo sodišče, ko bo objavilo predhodno.

Kdo je lahko član odbora
Za člana odbora je lahko imenovan strokovnjak s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije ali vrednotenja sredstev, lahko pa tudi z drugih področij, če so njegova znanja po presoji sodišča potrebna. Vendar pa to ne more biti oseba, ki je v sanaciji bank opravljala pregled kakovosti sredstev bank, obremenitvene teste bank, za katere je bila izdana odločba Banke Slovenije, ali je izdelala oceno vrednosti sredstev banke. Prav tako to ne more biti oseba, ki je delala za pravno osebo, ki je opravljala preglede kakovosti sredstev in obremenitvene teste bank ali bila zaposlena v vodstvu bank, DUTB, Banki Slovenije, evropski komisiji ali Evropski centralni banki. Za zdaj so uradno znani le kandidati, ki jih je predlagal VZMD: Branka Neffat, Jože P. Damijan in Zlatko Jenko. Sodišče je kot reprezentativno združenje razglasilo VZMD. Razlaščenih je bilo okoli 100.000 vlagateljev bank. Zmeda glede roka za vložitev odškodninske tožbe. predhodno mnenje, v virtualni podatkovni sobi objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, bi rok za vložitev iz zgoraj omenjenega člena zakona še naprej tekel.

Spor glede reprezentativnosti
Gre za skupino sedmih strokovnjakov, ki po zakonu lahko pripravi predhodno mnenje, v katerem ugotovi, ali so bili bančni vlagatelji zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije oškodovani ali ne. Odbor bo moral osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih po imenovanju. Če ugotovijo oškodovanje, mora vlada pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti. In zakaj sodišče še vedno ni imenovalo te skupine, saj so tako vlada, Banka Slovenije kot neprofitna reprezentativna združenja predlagali svoje predstavnike? Kot je razumeti, se je postopek zavlekel zaradi spora glede reprezentativnosti neprofitnih združenj– konkretno Vseslovenskega združenja malih deležnikov( VZMD) in Društva malih delničarjev Slovenije( MDS). Prvo je predlagalo tri kandidate, drugo enega. Okrožno sodišče pa je nato v postopku sodnega varstva razlaščenih nekdanjih imetnikov kvali ciranih obveznosti bank decembra lani za reprezentativno izbralo VZMD, na kar se je MDS konec januarja letos pritožil. Na Okrožnem sodišču v Mariboru pojasnjujejo, da bo sodišče imenovalo odbor strokovnjakov, ko bo sklep o presoji reprezentativnosti med interesnima združenjema postal pravnomočen– ta je v pritožbeni obravnavi– ter ko se bodo upravičeni predlagatelji izjavili o predlaganih kandidatih. V MDS, ki ga vodi Rajko Stankovič, so že poudarili, da se zavzemajo za enoten nastop vseh predstavnikov malih delničarjev ter za oblikovanje skupne liste kandidatov in da ne želijo tekmovati. Hkrati so se razširile tudi informacije, da Banka Slovenije ni izkoristila možnosti, da bi predlagala enega člana odbora, kar očitno ne drži. Tako v Banki Slovenije kot na mariborskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da so predlog oddali. Tudi Banka Slovenije je predlagala kandidata za strokovni odbor, ki bo ugotavljal oškodovanje.
www.vzmd.si/novice/m...zenih-tozb

ZAUŠNICA POHLEPU - IV.

RAZLAŠČENI BANČNI VLAGATELJI – sodišče ne najde primernega kandidata za PREDSEDNIKA odbora strokovnjakov – BI MORALI IZLOČITI SODIŠČE?!

Nikomur, ki spremlja dvanajstletno kalvarijo razlaščenih bančnih vlagateljev, ni mogel uiti zadnji kolektivni »uspeh« državne oblasti, ki je sprejela novelo Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1A). Vsebina te novele ni, kot bi po dvanajstih letih pričakovali v pravni državi, da bi Državni zbor naložil izvedbo cenitve resničnega stanja v slovenskih bankah konec legta 2013 v skladu s tedaj veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), še manj, da bi zaščitil trg finančnih instrumentov in vlagatelje na tem trgu, katerih največji »greh« je bil, da so se zanesli na uradne podatke, uradno objavljene na uradnem borznem trgu. Namesto tega se državna oblast ukvarja s tem, kako postaviti strokovnjake v imenu Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD), ki jih dejansko ne bi predlagalo Vseslovensko združenje malih deležnikov.

Vztrajno sledenje mariboskega sodišča, ki je izključno pristojno za vodenje postopka po ZPSVIKOB-1, navedbam Banke Slovenije in Republike Slovenije o neprimernosti predlaganih kandidatov VZMD za člane odbora strokovnjakov, je privedlo do množičnega izločanja uglednih kandidatov, predlaganih s strani VZMD. Zoper takšne izločitve VZMD ni imel niti pravice do pritožbe!

VZMD je tako predlagal že 7 kandidatov, v seriji zadnjih dogodkov pa je sodišče izločilo s strani VZMD predlagana vrhunska neodvisna strokovnjaka, in sicer Andreja Ranta, nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije, ter mag. Antona Ropa, nekdanjega podpredsednika Evropske investicijske banke. »Oseb s temeljitim strokovnim poznavanjem slovenskega bančnega sistema, ki ne bi izrazili vsaj nekega splošnega mnenja o objektivno najbolj konsekventnem dogodku v zgodovini bančnega sistema Slovenije, ni. Če namerava sodišče slediti tako rigoroznemu pristopu, za katerega se zavzemata Banka Slovenije in Republika Slovenija, da član odbora strokovnjakov ne more postati oseba, ki se strinja z odločbo Ustavnega sodišča, s katero je Ustavno sodišče pritrdilo izbrisanim vlagateljem, potem se bo ta postopek sprevrgel v popolno farso« je že pred časom opozoril Direktor VZMD.

Vendar POZOR! Sedaj naj bi kandidate VZMD namesto VZMD predlagalo kar samo sodišče – in to isto sodišče, ki doslej ni uspelo najti in imenovati primernega predsednika tega istega odbora strokovnjakov, saj je že trikrat predlagalo neprimernega kandidata ter svoj predlog že dvakrat umaknilo! Spomnimo, da je mariborsko sodišče tako predlagalo dr. Igorja Mastena in dr. Draga Dobrovskega, ki se jima že nato samo odpovedalo, sedaj pa predlaga dr. Nadjo Zorko, ki je ravno tako neprimerna za članstvo v odboru strokovnjakov.

Če je neimenovanje kandidatov VZMD razlog, da mora kandidata predlagati mariborsko sodišče, potem je neimenovanje kandidatov tega istega sodišča gotovo razlog, da mora biti mariborsko sodišče izločeno od predlaganja in imenovanja kandidata za predsednika odbora.

Direktor VZMD, Matjaž Car, ob tem daje konkretno pobudo VZMD: »Predsednik odbora strokovnjakov po ZPSVIKOB-1 naj bo imenovan na predlog Predsednice republike RS, ki že sicer uživa pristojnosti na področju predlaganja nosilcev najodgovornejših funkcij v državi, ne pa na predlog sodišča, ki je v isti zadevi nekritično sledilo vsaki dosedanji navedbi Banke Slovenije ter se je razkrilo kot pristransko z lastnimi neuravnoteženimi predlogi.«
www.vzmd.si/novice/r...ti-sodisce