Ni problema, zdaj bo Janša znižal davke in povišal proračunske odhodke, tako bo primankljaj takoj padel ;)

Tricki poliži rit Golobu, ki nas je pripeljal na rob propada

Če država pobere več davka še ne pomeni, da bo minus v državni blagajni manjši.

Poraba se povečuje bolj, kot prihodki.

In iluzorno je pričakovati, da bo kaj drugače.

Tudi je popolnoma vseeno, kdo je na oblasti.

Že velikokrat sem povedal enako.

Večina pozabi na občine in se jih po navadi niti ne omenja.

Poraba občin se enormno povečuje in je za 100 % višja, kot je država predvidevala.

Investicije v občinah zaostajajo in v prihodnje bo poraba občin še večja.

Nekaj sto milijonov gre iz proračuna za pokojnine.

Brez veze sploh dalje naštevati.

Politiki pač radi en na drugega s prstom kažejo.

Zato ker preveč plačujemo zdravstvo, ki je neproduktivno. Enako učitelje čez poletje. Božičnico je vsem za odvzet, ker si je ne zaslužijo. Imajo že tako nenormalno dolge dopuste.

Pri ugotavljanju stanja proračuna je odvisno predvsem od tega matematiko katerega nivoja uporabljaš za izračun. Če uporabljaš preprosto osnovnošolsko matematiko in rezultat ugotavljaš samo na osnovi razlike med prihodki in odhodki, potem imaš v medijih katastrofične naslove in zmešnjavo v svoji glavi. Če pa stanje proračuna izračunavaš strukturalno na obeh straneh potem dobiš pa veliko bolj umirjen rezultat, ampak to ni v interesu nobene vlade, ker se potem ne more izgovarjati na katastrofalno stanje, ki da ga je podedovala od predhodne vlade . Najprej je potrebno proračun razdeliti na A in B bilančne deležnike države ( A direktni, B indirektni vplačevalci in prejemniki denarja iz proračuna) in pa iz proračunov izločiti investicije, ki se morajo pokrivati z obratovanjem in amortizacijo, v nasprotnem primeru morajo posredovati pravosodni organi pregona. Ko vse to opraviš šele dobiš čiste številke v proračunu in posledično tudi rezultat. Trenutni izračuni seveda niso bili opravljeni na takšen način, kar izkazujejo že prvi trenutni rezultati in izjave določenih resornih ministrov, ki ne ločijo namenov prilivov in porabe določenih proračunskih sredstev temveč vse skupaj mečejo v isti lonec, uporabljajo preprosto matematiko razlike med brutto prihodki in brutto odhodki ne glede na namen.