Odlično! Se podpišem!

Ne le, da živimo v državi, kjer dve tretjini ljudi nima niti povprečne plače, najbogatejši, o katerih govori Kračun, so – karikiram - tisti z dva tisoč evri neto. Torej - nizki davki ne morejo najbolj koristiti najbogatejših, ker »najbogatejših« ni.

Statistično ( uradno) jih res ni, dejansko pa so, samo so tako malo...po slovensko...prikriti :)

Sicer pa je fajn , da je čimveč bogatih, s tem nimam nobenega problema, zaradi mene naj ima vsak tadrugi Slovenc bajto z bazenom.
Samo me moti to uradno laganje in metanje peska v oči .

Dober članek! Bistvo vsega je: čim manj, po možnosti nobenih izjem! Ker ko enkrat začneš z izjemami, se te samo širijo. Kot rak. Če ne bi bilo izjem, bi danes v Sloveniji imeli pol manj občin in veliko nižje stroške, saj vemo koliko občin ne izpolnjuje v zakonu predpisanih pogojev za samostojno občino.

Včasih bi bilo dobro, da bi na Financah našli nekoga, ki pozna davčne predpise in potem tudi piše kaj več o tem.

DDV je asocialni davek, torej pomeni, da nima nobene povezave s "socialno politiko".

Npr. Trocki, ki mesečno zasluži cca. 30.000 EUR in revček mesečnik, ki brez dneva delovne dobe mesečno zasluži cca. 5.000,00 EUR (brez upoštevanja 11% provizije :)), pri nakupu kilograma kruha odštejeta enak znesek DDV-ja. To pomeni, da je mesečnik v tem primeru bolj prizadet kot Trocki. Čeprav je to mogoče le subjektivni pogled. Glede prizadetosti, seveda. :))

Najbolje se blaži prihajajoča kriza s povečanjem razpona razredov pri dohodnini, znižanjem dohodninskih stopenj in povečanjem splošne olajšave. Tako se poveča tudi kupna moč ljudi. Znižanje DDV-ja se je v praksi pokazalo za brezvezni prijem (razen če ceno regulira država, kot npr. nekaj časa pri elektriki, dlje časa pri pogonskih gorivih itd.).

No, pa sem povedal svoje. Sedaj, ko sem že skoraj ... svoboden :)).

Saj to ne velja samo za DDV, to velja za vse davščine; sploh če se obrnemo na davek na prihodke (dohodnina itd.) splošna nižja stopnja bi na koncu v državno blagajno prinesla več, ker bi bilo manj iskanja davčnih optimizacij, ker se na kocnu ne bi splačale.

Na splošno gledano je to pač strošek, strošek življenja in vsak strošek se gleda da je na koncu čim nižji...

Poleg tega ta razmišljanja oz. videnja vse čez neke progresivne lestvice, rečeno saj tisti ki več zasluži lahko več "plača", ampak 10% od 1.000 ali od 10.000 je že v osnovi bistveno več, zakaj bi tisti ki zasluži (zaradi kateregakoli razloga že) 10.000 moral plačati npr. 40%, si mogoče ni zaslužil tega svojega?