dobra fora, denar z drevesa, ki ga ecb podarja poslovnim bankam, se v eni potezi seli v proracun. ce bi bila 50 namesto 40% stopnja, bi bil prevec ociten biznis fifti-fifti :)

melonijevo je zelo pomagal lansirati draghi, tako da ce gre tole skozi brez nekega strasnega mahanja z rokami s strani ecb (oziroma samo z mahanjem), je tisto v prejsnjem odstavku tudi tako misljeno - je ecb nasla nacin direktnega financiranja proracunov.

v bistvu bi lahko rekli, da se na tej zgodbi nekako opazijo draghijevi prstni odtisi...

italija je sicer zahodno od slovenije.

(to je preventivni odgovor, se preden pride tradicionalni "kdaj bo ze enkrat v sloveniji tako kot na zahodu")

[]
dobra fora, denar z drevesa, ki ga ecb podarja poslovnim bankam, se v eni potezi seli v proracun. ce bi bila 50 namesto 40% stopnja, bi bil prevec ociten biznis fifti-fifti :)

melonijevo je zelo pomagal lansirati draghi,

??? Tega pa res nisem opazil. Razen v smislu, da je Šarec pomagal Janši, Janša pa Golobu.

italija je sicer zahodno od slovenije.

Politično in ekonomsko res. Geografsko pa bi prej rekel, da je Italija južno od Slovenije. Lecce je vzhodno od Lendave.

Seveda je očitno res, kar praviš glede menage a trois.
So pa v trikotniku še nekateri elementi:
- ECB tolče izgubo (saj ne vem, če je to za njih kakšna težava, oni so vendarle drevo)
- ECB želi povečevati profitabilnost bank, ker s tem povečuje njihovo odpornost
- ECB sili banke, da zaradi visokih kapitalskih zahtev izdajajo drage obveznice. Dokler ima kapital bank višji donos kot te obveznice, zadeva super deluje, potem pa bomo videli.

Bomo spremljali, kdo bo naslednji. Po mojem mnenju Hrvaška in Slovenija lahko prideta hitro na vrsto.

ne doma, tam je ze sama uredila, je lepo pisana na kozo publiki. draghi pa je ob njenih velikih predvolilnih predstavah doma hodil po eu in razlagal - lejte ne se bat, boste videli, da bo ok, vam jaz povem (and you know what that means) ...

[FjodorKirilovic]
Politično in ekonomsko res. Geografsko pa bi prej rekel, da je Italija južno od Slovenije. Lecce je vzhodno od Lendave.

tudi berlin in dunaj sta vzhodno od ljubljane, pa sta jim fali.

aja.

well, shit.

:)

Enako velja tudi za včerajšnje objave naših zavarovalnic, ane? Vse bo OK, haha.

eee what :)

ne vem, zavarovalnice mi niso ravno bliznje podrocje, pogovarjam se o bankah in ecb...

zavarovalnice so zame apriori v vreci "uninvestable", da me ne bi kdaj prijela skusnjava in bi potem zabredel, ko bi ravno stran gledal -- v to vreco sem jih dal pred par leti zaradi vtisa o splosnem narascanju kreativnosti in amplitude dogodkov po svetu (naravnih, politicnih, ekonomskih ...)

(to ne pomeni, da mislim, da bo ziher kurac, pomeni samo, da zame osebno glede na preference glede tveganja etc nima smisla)

kakor pa sem na hitro spremljal zdajle v tej situaciji, se mi zdi se najbolj zanimivo vprasanje, ali bo na primer zveza potrosnikov organizirala tozbo zaradi kreativnosti pri predstavitvah, kaj je ali ni krito v paketih.

[]
> [FjodorKirilovic]
> Politično in ekonomsko res. Geografsko pa bi prej rekel, da je Italija južno od Slovenije. Lecce je vzhodno od Lendave.

tudi berlin in dunaj sta vzhodno od ljubljane, pa sta jim fali.

aja.

well, shit.

:)

Oni so sever.
Pregovor pravi "što južnije - to tužnije" in ne "što zapadnije - to jadnije".

[FjodorKirilovic]
> []
> > [FjodorKirilovic]
> > Politično in ekonomsko res. Geografsko pa bi prej rekel, da je Italija južno od Slovenije. Lecce je vzhodno od Lendave.
>
> tudi berlin in dunaj sta vzhodno od ljubljane, pa sta jim fali.
>
> aja.
>
> well, shit.
>
> :)

Oni so sever.
Pregovor pravi "što južnije - to tužnije" in ne "što zapadnije - to jadnije".

Res smo spodaj, kot so za nemce avstrijci juži bavarci. Sicer pa so pisali tudi o naši ujmi kar je pohvalno in tam se iz naslova vidi, kar pravim: www.bild.de/news/aus....bild.html Lep dan.
P.S.: Pa tudi pol zemljevida SLO je v nemščini. Črna = nemško Schwarzenbach za tiste, ki tega ne vedo.

vse so politiki ustvarili sami, kar se dogaja, banke pač služijo, zato ker lahko, živimo v kapitalizmu ampak očitno to nastaja nek kvazi kapitalizem, če kdo preveč služi ga dajmo zjebat. Če ima kakšno podjetje preveč dodane vrednosti in dobička ga dajmo tudi obdavčit dodatno, ker grdo grdo podjetje služi na ljudeh in to se ne spodobi. Noro v kakšnih časih živimo.

Kot napol Primorec, vidim Italijo predvsem južno ;)

Bravo Melonijeva !!!

Že lani pred volitvami, ki jih je dobila sem imel dober občutek, da bo postavila stvari na svoje mesto.

Take politike rabimo v EU.

Teta ima "jajca" !

[]
Bravo Melonijeva !!!

Že lani pred volitvami, ki jih je dobila sem imel dober občutek, da bo postavila stvari na svoje mesto.

Take politike rabimo v EU.

Teta ima "jajca" !

Jaz raj vidim, da ima Melone kot pa Jajca... ;)

ecb poslovnim bankam placa (z drevesa) obresti (ki pac niso vec nic) na njihove depozite pri njej (razen obvezne rezerve, donedavna je obrestovala tudi njo, pa je nehala oziroma povedala, da bo jeseni nehala; vendar to ni ravno velika postavka).

depoziti poslovnih bank pri cb pa se v veliki meri napajajo iz depozitov strank pri poslovnih bankah, za katere poslovne banke placujejo cirka nic.

ne razumem dobro, kaj sprasujes - kateri "ta del", kaksnih rezerv in kaj da financira proracun?

(imam vtis, da morda govoris o jamstvih za depozite pri poslovnih bankah?)

Lisica in volk bosta imela zajca za večerjo ali raje ovco :).

Koliko pa je tega denarja v Italiji. Pri nas če je 30 miljard depozitov in bi slo 1,5 procenta v proracun, cca 400 miljonov.
Nekaj je, a po drugi strani se visajo om na nov dolg.
Uk je sprejela, da je treba dat varcevalcem.

uk ima malo drugacno volilno situacijo, tam ni sveze postavljena vlada in sentiment do nje ni ravno super, pa je bilo pomembnejse bolj neposredno ugajati.

lokalna cb je sicer formalno svoja entiteta, vendar je del ecb - v neki posamezni drzavi se samo fizicno nahaja. (ena demonstracija tega so bili spori, kaksno gradivo da je dovoljeno preiskovati v zvezi z zgodbo o na na balin postrizenih vlagateljih pri "sanaciji bank")

tako da depoziti poslovne banke, dani cb, so v vsakem primeru dani ecb in ni neke obrestne konkurence in izbire mogoce bi sem, mogoce pa tja; vreca je ista.

(vsaj tako je zaenkrat, ob morebitnem razpadu eu ali izstopu so vse karte odprte; se zlasti, ce se pri tem odpre vprasanje morebitnih izgub)

ko pravis, da se ti ne zdi sporno, da proracun skozi davek pohamsa del tega darila poslovnim bankam - to je zelo stvar izhodisca:

- ce gledas kot delnicar poslovne banke, se seveda tezko veselis davka (odgovor na to je seveda: kakor je z neba prislo, tako bo deloma odslo, it's karma :)

- ce gledas na nivoju ohranjanja delovanja sibkejsih drzav clanic eu (ob tem, da v eni zivis) in to vzames kot eno od moznih pojavnih oblik "sklada za nerazvite" in v bistvu nacin direktnega financiranja s strani ecb, je zadeva pozitivna (v smislu, kako bi se izrazil, kvalitete zivljenja)

- ... kar se potem spet obrne v negativno, ce menis, da je to samo potuha in da odvraca od motivacije za reforme etc

- verjetno se da zasukati se na kak cetrti, peti nacin...

to defacto je transfer v proracun (ce se bo realiziralo). res pa je seveda, da je priloznost za tako pot nastala iz sedanjih razmer; lahko bi poslovne banke ravnale drugace, lahko bi konec koncev tudi vlada ravnala drugace (ravno je bila podana primerjava z uk).

kar se tice malverzacij, nepopolnosti ... tu je materiala za komentar ogromno, to je jasno, jasno je tudi, da kosmata realnost ni samo specifika slovenije, italije, ecb ali eu. meni je vsec tisto od kanta - Aus so krummem Holze, als woraus der Mensch gemacht ist, kann nichts ganz Gerades gezimmert werden.

GIORGIA MELONI

Luka Lisjak Gabrijelčič: “Giorgia Meloni je zelo inteligentna političarka, kar je potencialno nevarno”

Na današnji dan pred natanko 80 leti, 8. septembra 1943, je prišlo do kapitulacije Italije. Vojne sicer še zdaleč ni bilo konec, bilo pa je konec več kot dve desetletji trajajočega načrtnega preganjanja Slovencev s strani italijanske države oziroma njene fašistične oblasti.
primorske.svet24.si/...-meloni-je

MISEL DNEVA

“Nasploh je problem, da slovenska desnica svojega nasprotnika vidi samo na levi. Rad se trpko pošalim, da kranjski desničarji ne verjamejo, da obstaja kaj takega kot fašizem.”
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist
primorske.svet24.si/...-meloni-je

To mi je zanimivo, koliko se levaki bojijo inteligentnih ljudi na desni.
Sam kot desničar se z veseljem pogovarjam s pametnimi levicarji.
Žalostno mi je, ker po neki logiki stvari to pomeni, da levica ni toliko liberalna kot se propagira, temveč so v bistvu neki kvaziintelektualci, ki ne znajo stat za svojimi argumenti oz si širiti obzorja.
Cerkev npr pozna institut hudicevega advokata.

5 LETNE DRŽAVNE OBVEZNICE ZA MALE VLAGATELJE

BTP VALORE

Od danes do petka so na razpolago 5 letne državne obveznice za male vlagatelje z obrestnimi merami, kuponi se izplačujejo tromesečno:

* 1. leto, 2. leto in 3. leto - 4,10 €
* 4. leto in 5. leto - 4,50 €
* posebna bonitetna nagrada za vse, ki kupijo obveznice do petka, 6.oktobra 2023 = +0,5%
* minimalni lot = 1.000 €

Ob tem velja poudariti, da so se v tem obdobju začele bančne obresti že nižati...
www.milanofinanza.it...1943036651
www.repubblica.it/ec...416511675/
www.ilgazzettino.it/...66798.html
www.soldionline.it/n...ne-diretta
www.ilsole24ore.com/...ne-AFCloX3

GIORGIA MELONI

Pnrr

Danes je pridobila Italija, predvsem po njeni zaslugi in trudu, kot prva v EU, denarna sredstva v višini 16,5 milijard €, ki jih podeljuje EU iz srestav za okrevanje...
www.tgcom24.mediaset...302k.shtml

"DOERS"

Giorgia Meloni je najbolj konkretna voditeljica EU. Italijansko premierko je promoviral Politico Europe, evropska izdaja ameriškega časnika, ki je sestavil seznam osebnosti za leto 2024. Vodja italijanske vlade je osvojil prvo mesto v kategoriji "Doers" (dobesedno "tisti, ki delujejo" , torej tisti, ki izvajajo politike za doseganje svojih ciljev), torej najbolj aktivni in konkretni voditelji pri izvajanju svojih politik. Melonijevo opisujejo kot "kameleonko", sposobno kljubovati "pričakovanjem" in presenetiti v svoji politiki do Rusije.

Naslednje leto bo ključno za Melonijevo "Naslednje volilno leto bo ključno za Melonijevo, ki je tudi predsednica Evropskih konservativcev in reformistov", poudarja časnik in ugotavlja, da "ni skrivnost, da ima desnosredinska Evropska ljudska stranka dvoril voditelju Italijanu. Morda s pogledom na povolilno zavezništvo, ki bi lahko preoblikovalo evropsko politično pokrajino.

Politični vzpon Giorgie Meloni po Politico
Vzpon Giorgie Meloni na mesto italijanske predsednice, piše Politico.eu, je "pognal srh po hrbtenici sredincev po vsej celini in širše. Bruselj je pričakoval, da bo članica postfašistične stranke pridobil mesto (in glas) na vrhu stranke, s čimer bi okrepil vrste „problematičnih otrok“ Evropske unije. Kijev je pričakoval, da se bo Italija ločila od paketa in poskušala omiliti podporo Ukrajini ter odpraviti sankcije proti Rusiji ." Namesto tega je prišla premierjeva presenetljiva poteza. "Leto dni po tem, ko je postala vodja tretjega največjega gospodarstva v EU - nadaljuje časopis - je Giorgia Meloni kljubovala pričakovanjem in zgradila pomemben (čeprav previden) klub oboževalcev. Meloni se je lotila izvajanja ustavnih reform, ki bi znatno povečale pristojnosti predsednika vlade Minister. In še naprej meče veliko železja na ogenj za svojo skrajno desno bazo."

La classifica di Politico: il più influente è Tusk, ci sono anche Macron ed Erdogan
A guadagnare la palma d'oro è il possibile futuro premier polacco Donald Tusk, identificato come "il vento del cambiamento". Nella stessa categoria di Giorgia Meloni, al secondo posto figura la presidente della Commissione Ue, Ursula von der Leyen, mentre in terza posizione è stato scelto il presidente francese Emmanuel Macron. Nell'elenco vengono menzionati anche il capo dell'Ufficio del presidente ucraino Andriy Yermak, il presidente turco Recep Tayyip Erdogan, il vicepresidente della Commissione europea Maroš Šefčovič, la leader della destra francese Marine Le Pen, il presidente della Bce Christine Lagarde e il leader dell'opposizione britannica Keir Starmer.

Med "sanjači" je Zelenski številka ena
V vrstah "sanjačev", "sanjačev", je na čelu ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, "maratonec", poklican, da zmaga v vojni proti Rusiji. Vprašanje, ki si ga zastavlja Politico, je, ali "mu bo to uspelo in za kakšno ceno". Vsekakor je vodja vlade "navdihnil Ukrajince, da se še naprej upirajo poskusu obsežne invazije na Moskvo" in je "prepričeval, osramotil in prosil narode, naj jim pri tem pomagajo". Na stopničkah za »sanjače« sta tudi ruski disident Aleksej Navalni in francoski minister Gérald Darmanin. Sledijo Roberta Metsola, Mary Lou McDonald, Petr Pavel, Thomas Bach, Nigel Farage in Jenni Hermoso.
www.tgcom24.mediaset...302k.shtml

ACCA LARENTIA € Co.

Giorgia Meloni

Še preden je na funkcijo PM nastopila Giorgia Meloni, se je pisalo in opozarjalo, da je bila tudi ona, kot soustranoviteljica stranke Fratelli d.Italia, saj je prišla pred leti v italijansko vlado leta 2008 Silvija Berlusconija kot predsednica mladinske akcije PM ter prevzela tudi funkcije Ministrice za mladino.
Letos je postala Italija predsedujoča v G7 in je njen vpliv toliko večji, v zadnjem času pa so predlagali, da bi se predsednik italijanske vlade volil neposredno s strani volilcev. Nekateri pa razmišljajo, da bi bila takšna poteza v bistvu zmanjšanje ugleda ter nekaterih pristojnosti funkcije Predsednika Republike Italije.
Omenjeni neofašistični shod so zaenkrat obsodile vse napredne politične stranke z izjemo Fdl ter ¸distanciranje La Russe, kot Predsednika Senata...

IGNAZIO LA RUSSA

Glede Acca Larentia se Ignazio La Russa distancira: "Popolnoma se strinjam z Rampellijem, ko pravi, da FdI ni popolnoma povezan z epizodo rimskih pozdravov, stranka v resnici nima nobene vloge ali odgovornosti v tem, kar se je zgodilo." Predsednik senata pa vzbuja pravne pomisleke "kot pravnik in ne kot politik" ravno glede razlag rimskega pozdrava: "Obstaja negotovost - pravi v intervjuju za Corriere della Sera - o tem, kako upoštevati nekatere geste v primeru spomina na pokojnike«.

FdI popolnoma nepovezano
"Našim ljudem smo vedno govorili, - pojasnjuje La Russa -, naj se ne udeležujejo določenih demonstracij, ki jih neizogibno izkoriščajo tisti, ki nas želijo napasti. Poleg tega je bilo dejstvo senzacionalno in je imelo veliko prepoznavnost, toda stranka res nima vloga ali odgovornost S tem, kar se je zgodilo, nismo imeli nič."

Brez smrti v Serie A in Serie B -
"Z zgodovinskega vidika je treba povedati, - nadaljuje La Russa - da ti fantje, kot mnoge druge žrtve dolgoletnega svinčenega ali terorističnega nasilja, niso bili deležni pravice. Ne bi želel, da pride do smrti serije A in smrti serije B, da je spomin izginil."

KASACIJSKO SODIŠČE

Nejasnost o zločinu opravičevanja fašizma -
Kar zadeva obsodbo rimskega pozdrava, La Russa brez če ali ampak dvomi: "To sprašujem bolj kot pravnik kot politik, bodimo jasni," je vneto poudaril. "Dejstvo, da obstaja negotovost, kako obravnavati nekatere geste v primeru komemoracije pokojnikov, ne pomaga rešiti vprašanja in polemik, ki se pojavljajo vsakič. Z zanimanjem pričakujem načrtovano sejo skupnih oddelkov sodišča. kasacijskega postopka prav v tej zadevi". La Russa tudi govori za Repubblico o isti temi: "Doslej - navaja - so bile nasprotujoče si sodbe o tem, ali je rimski pozdrav ob praznovanju umrlih zločin ali ne. Za nekatere sodbe kasacije je bilo ni kaznivo dejanje, za druge pa da." Zato "se mi zdi pomembno, da se s pravnega vidika razjasni, ali obstaja potreba po tem. Eno je opravičevanje fašizma, eno je rekonstitucija fašistične stranke, drugo je komemoracija pokojnikov".
www.tgcom24.mediaset...402k.shtml

ACCA LARENZIA & Co.- II.

Po kolektivnem fašističnem pozdravu zgovorni molk
Na stotine nostalgikov, ki se jim toži po temni italijanski preteklosti, se je v nedeljo v Rimu poklonilo trem mladim neofašistom, ubitim pred 46 leti v rimski Ulici Acca Larenzia

Na stotine desnih rok, iztegnjenih v fašistični pozdrav, kot odgovor na skvadristično navdahnjeni vzklik »presente!« za Italijo ni nov prizor, ponavlja se vsako leto, ni pa zato nič manj obscen in sramoten. Nostalgiki nacifašizma se vsakega 7. januarja – tako se je zgodilo tudi letos – zberejo v rimski četrti Tuscolano, v Ulici Acca Larenzia, pred nekdanjim sedežem neofašistične stranke MSI: na ta dan in na tem kraju so bili leta 1978 ubiti Franco Bigonzetti, Francesco Ciavatta in Stefano Recchioni, aktivisti politične organizacije Fronte della gioventù, mladinske emanacije omenjene stranke, v kateri se je politično kalila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.

Kolektivno iztegovanje desnic se je na ulici, del katere je tlakovan tako, da je na tleh mogoče videti keltski križ, simbol neofašizma in belega suprematizma, zgodilo le nekaj ur zatem, ko so se trem ubitim neofašistom poklonili predsednik lacijske deželne vlade, desničar Francesco Rocca in levosredinski rimski občinski odbornik za kulturo Miguel Gotor, oba sta tudi položila venec, spominski slovesnosti pa je prisostvoval tudi podpredsednik poslanske zbornice Fabio Rampelli (Bratje Italije). O izgovarjanju, češ da med uradno slovesnostjo ni bilo nobenih nostalgičnih fašističnih pozdravov z iztegnjenimi desnicami in da je šlo za poklon, s katerim so politiki želeli opozoriti na nesprejemljivost ubijanja v imenu neke politične ideologije, ne glede na njeno barvo, si lahko vsakdo ustvari svoje mnenje.

Kar je marsikje tabu, v Italiji ni

Dejstvo je, da je Ulica Acca Larenzia že vrsto let prizorišče nedostojnega nostalgičnega izzivanja s kretnjami in simboli, ki so marsikje tabu. Marsikje – spomnimo denimo na Nemčijo, kjer so lani v Münchnu aretirali dva italijanska državljana, ker sta na Oktoberfestu iztegovala desnice – ne pa tudi v Italiji, ki nikoli ni obračunala s svojo fašistično preteklostjo, ponosni dediči katere imajo sedaj večino v parlamentu.

Tako se zgodi, da se v nogavicah, ki jih je občina Capistrello v abruški pokrajini L’Aquila ob Befani podarila otrokom, znajde našitek zloglasne fašistične enote X Mas, župan Francesco Ciciotti pa si ob tem umije roke z najbolj sprenevedavim od vseh izgovorov, češ da »ni vedel«.

Meloni molči, Salvini je tiho

Ob protestih iz opozicijskih vrst – voditeljica Demokratske stranke Elly Schlein je napovedala parlamentarno vprašanje, podpredsednik poslanske zbornica iz vrst Gibanja petih zvezd Sergio Costa je na dogodek opozoril tožilstvo, ogorčeni pa so sicer bili še mnogi drugi predstavniki leve sredine in levice – je zgovoren molk premierke Giorgie Meloni. Ne zato, ker bi manjkalo pozivov, naj se opredeli do opisanega dogodka. Obsodbam sorodnih epizod se je predsednica vlade že večkrat izmaknila. Tokrat spet.

Molči tudi ligaški podpredsednik vlade Matteo Salvini, edinole Antonio Tajani, ki je po smrti Berlusconija prevzel vajeti stranke Naprej, Italija, prav tako podpredsednik vlade, se je od nostalgiziranja distanciral, češ da zakon prepoveduje apologijo fašizma in da bi vsi morali obsoditi obnašanje, kakršno je bilo v nedeljo videti v Rimu. »Naša stranka zagotovo ni fašistična, smo antifašisti,« je dejal Tajani. Bo že res, če tako pravi ...
www.primorski.eu/se/...-FK1518575

ACCA LARENZIA & Co.- III.

»Če vzklikate 'Naj živi antifašistična Italija', ste identificirani, če greste na neofašistično zborovanje, pa niste«
Katja Canalaz

Ponovno oživljanje fašizma v Italiji
Kot vsako leto sta se tudi letos dežela Lacijo in občina Rim spomnili na pokol (Acca Larenzia), kjer so 7. januarja 1978, ubili pripadnike skrajno desne mladinske organizacije Fronte della Gioventù. Ob tem pa je veliko večjo medijsko odmevnost pridobila večerna nedeljska slovesnost članov omenjene neofašistične skupine, ki so se spominu umrlim poklonili z dvigom desne roke oziroma fašističnim pozdravom in vzkliki "presente" (prisotni).

Videoposnetek se je nato širil po družabnih omrežjih in mnogih italijanskih ter tujih medijih (pričakovano je dosegel tudi Slovenijo). Na posnetku lahko opazimo, da prisotni, večinoma oblečeni v črno, obujajo idejo fašistične ideologije.

Dogodek je razburil Italijo ter predvsem politično sceno, saj so opozicijske in levičarske stranke (Demokratska stranka, Gibanje petih zvezd, Italia Viva, +Europa) ostro odreagirale na nedeljski dogodek, ki je po mnenju številnih protiustaven in protizakonit. Dvanajsti člen italijanske ustave namreč prepoveduje reorganizacijo razpuščenih fašističnih strank, tudi z zakonom Scelba iz leta 1952, kjer še enkrat obsoja vsakršno obliko in način obujanja fašističnih principov in delovanja. Kršitev tega zakona se kaznuje z od 5 do 12 leti zapora.

Sekretarka Demokratične stranke, Elly Schlein, je v svojem imenu in imenu stranke vložila parlamentarno vprašanje, kjer poziva premierko Giorgio Meloni (Fratelli d' Italia / Bratje Italije) ter ministrstvo za notranje zadeve in pravosodje, naj se odzove na dogajanje, obenem pa poziva, da bi morala biti za tovrstna dejanja konkretne posledice – predvsem zato, da se tovrstni incidenti ne bi več ponovili. Elly Schlein je na svojem osebnem profilu na družbenem omrežju X zapisala sledeče: »Če v gledališču vzklikate 'Naj živi antifašistična Italija', ste identificirani, če greste na neofašistično zborovanje z rimskimi pozdravi in transparenti, pa niste.« Na tej točki je sekretarka Demokratske stranke opozorila na nedavni dogodek, ko je bilo na nedavnem odprtju nove sezone Milanske opere La Scala iz občinstva slišati vzklik »Naj živi antifastična Italija!«. Osebo so organi pregona identicifirali in sledila je preiskava.

»Če v gledališču vzklikate 'Naj živi antifašistična Italija', ste identificirani, če greste na neofašistično zborovanje z rimskimi pozdravi in transparenti, pa niste.«
Elly Schlein,
sekretarka Demokratične stranke

Mnogi sredinski in levosredinski italijanski politiki so pozvali italijansko premierko Giorgio Meloni, ki je bila na začetku političnme poti tudi sama članica zloglasne skrajno desne Fronte della Gioventù (tako kot umorjeni fantje leta 1978), naj se odzove na dogodek, saj je protiustaven in protizakonit. A premierka zaenkrat o tem še vedno molči.

Organi pregona šele pričenjajo z analizo viralnih videoposnetkov in nadzornih mestnih kamer. Trdijo namreč, da bodo rekonstruirali celotno nedeljsko dogajanje in identificirali prisotne, ki so v slogu fašistov še iz časov italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija, dvigovali desnico in vzklikali sporna (in tudi nezakonita) gesla. Ali jim bo uspelo in ali bodo pri tem učinkoviti, bo pokazal čas.
www.mladina.si/22989...icno-zbor/

GEORGIA MELONI & NJENA AFRIKA

»Nismo berači, ne potrebujemo miloščine. Želimo biti akterji našega razvoja in ne predmet novih oblik neokolonializma.« To je predsednik komisije Afriške unije Moussa Faki Mahamat povedal Giorgii Meloni na vrhu Italija-Afrika v Rimu.

»Ta je tisti ta pravi,« se je malo prej šalila ob rokovanju s Fakijem, za katerega se je izdajal ruski komik med znano telefonsko potegavščino. Po Fakijevem nastopu pa si je najbrž potihem zaželela, da raje ne bi bil ta pravi. Razgalil je namreč blef, ki se skriva za Planom Mattei za Afriko. Kaj plan vsebuje, še vedno ni jasno. Karkoli je v njem, pa so Afričani pokroviteljstva naveličani.

Tudi predsedujoči Afriški uniji Azali Assoumani in drugi voditelji so se vljudno zahvalili za povabilo, izrazili upanje v obsežne naložbe na njihovi celini, do česar so sicer trezno skeptični, poudarili pa so, da se partnerski odnosi gradijo v dvoje, tu pa je bilo vse skuhano in spečeno enostransko, prej v interesu Italije kot Afrike. Afriko duši mednarodni dolg. Potreben bi bil odpust, ki bi omogočil investicije v razvoj in ne le v odplačevanje obresti Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki in dolarskim upnikom. O tem v Rimu niti besedice.

Od premierke, ki je do nedavnega imela za Afriko eno samo programsko točko - pomorsko blokado in potopitev čolnov z migranti -, bi težko pričakovali kaj več. Prikupovanje Bruslju in Washingtonu ter potreba po zajezitvi pritoka migrantov, ki se je močno povečal, odkar je na vladi, so jo prisilili k raziskovanju novih, njeni politični kulturi tujih pristopov.

O politični kulturi vladne desnice priča lanski govor viceministra za zunanje zadeve Edmonda Ciriellija na shodu podmladka Bratov Italije o »stoletni kolonialni civilizacijski vlogi« liberalne in nato fašistične Italije v Afriki. Iz tega zelnika je zrasel tudi Plan Mattei, ki po oceni zgodovinarja Davida Contija prikriva tri dejstva. Prvič, da je bil Enrico Mattei partizan in je vkorakal v Milan, ko so Melonijini idejni vzorniki iz njega skrivaj bežali. Drugič, prikriva grozote, ki so jih v Afriki počeli Rodolfo Graziani in drugi fašistični vojni zločinci. Tretje in najhujše pa je, da je Mattei na čelu družbe ENI gradil energetsko avtonomijo Italije na enakopravnejših odnosih s »tretjim svetom« in šel v konflikt z anglo-ameriškimi interesi, kar je plačal z življenjem. To, da si tem interesom povsem podrejena vlada lasti ime Enrica Matteia, je za Contija nedopustna zloraba.

Giorgia Meloni je z evropsko elito vred, ki je v Rim prihrumela praznih rok, a polna lepih predvolilnih besed, uprizorila farso. Afriki naj bi Italija v štirih letih namenila 5,5 milijarde evrov, tri iz sklada za zeleni energetski preboj (opozicija trdi, da ta sredstva niso uporabna), 2,5 pa iz fonda za kooperacijo, ki je že itak mizeren. Že od leta 1970 Združeni narodi pozivajo razvite države, naj letno kooperaciji namenijo vsaj 0,7 odstotka bruto proizvoda. Italija je s 3,7 milijarde evrov leta 2021 dodelila le 0,22, leto kasneje pa 0,28 odstotka, pri čemer so vštete tudi pošiljke covidnih cepiv tik pred zapadlostjo in del stroškov za azilante v Italiji. Za primerjavo je Nemčija namenila kooperaciji 24,5 milijarde evrov (0,74 % BDP), Francija 13,3 milijarde (0,60 %), skupno EU pa 63,9 milijarde (0,50 %).

S 5,5 milijarde v štirih letih Italija torej ne bo naredila veliko. Na vrhu v Rimu je Meloni naštevala tekoče projekte v Maroku, Egiptu, Alžiriji, Mozambiku, Kongu in drugih državah na temo vode, energetike, izobraževanja, kmetijstva. Vse to ne presega redne kooperacije. Ambicije Plana Mattei slonijo na petih stebrih: izobraževanju, kmetijstvu, zdravstvu, energetiki in vodi. To so naslovi poglavij, ki jih je treba še napisati. Italija pa ne skriva, da jo zanima zlasti dvoje: pridobivanje poceni energije in zaustavitev migrantov.

Malo verjetno je, da ju bo dosegla. V Rim so prišli predstavniki le 25 od 54 afriških držav. Med njimi ni bilo sahelske trojice Burkina Faso, Mali in Niger, skozi katero poteka glavni migrantski tok proti Libiji, niti ni bilo zraven 200-milijonske Nigerije, najštevilnejše afriške države in prve proizvajalke nafte na celini. Raje se ozirajo na Rusijo in Kitajsko. Za dialog z Afriko bi Italija potrebovala »ta pravega« Enrica Matteia, ne retorike Giorgie Meloni, ki še vedno diši po plenilskem neokolonializmu.
www.primorski.eu/kol...-XY1537761

SARDINIJA

ALESSANDRA TODDA

POD PREPROGO: Pendrek po zobeh arogantne desnice

V špageti vesternih velja, da ko človek s pištolo sreča človeka s puško, je človek s pištolo mrtev človek. Kaj pa, ko ošabna političarka z maturitetno diplomo sreča žensko z dvema univerzitetnima diplomama in vrhunsko menedžersko kariero v pol ducata držav sveta? Ključ zmage Alessandre Todde na sardinskih deželnih volitvah ni le v tem, sta pa ošabnost in nekultura desnice igrali vlogo. Pravi tekmec ni bil Paolo Truzzu oziroma Trux, kot si je dal po dučejevsko tetovirati na notranjo plat bicepsa, kar veliko pove o človeku. Tekmica je bila Giorgia Meloni, ki je prihrumela na otok, ga dala prelepiti z lastnimi jumbo plakati, misleč, da bo zlahka zmagala. Doživela je pekoč poraz, najhujši v poldrugem letu na čelu vlade.

Komentatorji ugibajo, ali gre za muho enodnevnico ali za prvo lastovko, ki naznanja novo pomlad leve sredine. Bomo še videli. Pretirano je misliti, da bo par tisoč glasov razlike (0,4 v odstotkih) kot poljub očarljivega princa iz dolge politične kome zbudilo levosredinsko Trnuljčico. Zmaga je bila zelo tesna, je pa pomembna in nepričakovana. Včasih kotaljenje majhne kepice sproži velik plaz.

Več razlogov daje misliti, da Sardinija ne bo brez posledic in to ne le iz bolj vraževerskega kot politološkega razloga, ker so volilni izidi na otoku v preteklosti pogosto anticipirali razvoj na državni ravni. Razlogi so globlji, začenši z desnico.

Sardinija je pokazala, da je razklana, čeprav se zavoljo oblasti navzven kaže enotna. Pa ni. Premierka je likvidirala prejšnjega (zelo slabega) predsednika dežele in ga nadomestila z svojim (še slabšim) kandidatom. Liga in z njo povezani avtonomisti so se maščevali z navzkrižnim glasovanjem za druge kandidate.

Sardince je razkačila premierkina aroganca, ko je iz Rima ukazovalno posegla tako z izbiro kandidata kot z lastno podobo na plakatih. Še večjo škodo je povzročila, ko se je na shodu v Cagliariju muzala in pačila kot slaba komedijantka prosvetne dramske skupine, povedala pa ni nič o Sardiniji in temah, ki so zanimale volivce.

Obstaja še ena plat arogance. To so pendreki, s katerimi so policijski hrusti v Pisi in Firencah udrihali po dijakih, ki jim je mar za Palestino. Sardinci so videli posnetke podivjanih robocopov. Kot je ocenila Alessandra Todde, so s svinčniki odgovorili na pendreke.

To so bile glavne napake desnice. Kaj pa na drugi strani? Izhodišče ni bilo najboljše. To, kar naj bi bila široka leva sredina, je bilo razdeljeno. Komični duo Carlo (Calenda) & Matteo (Renzi) je soliral v podpori Renatu Soruju. Kaj neki so v tej navezi počeli ostanki komunistične prenove, mi ni jasno. Na dlani pa je, da so utvare malih nadutežev o velikem centru po Milanu in Rimu dobile še tretjo, upajmo dokončno, zaušnico. Naj počivajo v miru.

Kljub zavrženim 8 odstotkom glasov pa je ta poteza po svoje pomagala levi sredini: bila je manj široka, zato pa bolj homogena in prepričljiva. Sposobna in pametna kandidatka je volivce nagovarjala s temami, kot so zdravstvo, delo, sociala, okolje. Izognila se je prenašanju rimskih političnih igric na otok in bila kar se da konkretna. Vžgala je upanje v alternativo.

Modra sta bila tudi Giuseppe Conte in Elly Schlein, tako z izbiro dobre kandidatke kot s tem, da sta medsebojno tekmovalnost dala v ozadje in stavila na skupno dobro, uspeh koalicije. Svoje je prispevala tudi levo-zelena tretja noga, ki je s tremi listami zbrala 10 odstotkov, več kot vsa sredinska naveza. Zlasti za sekretarko DS je bilo tveganje veliko. Opozicija v stranki, vključno z Renzijevimi petokolonaši, je komaj čakala, da se ji maščuje za primarne volitve in za zbliževanje z G5Z. Schlein si je utrdila položaj in nakazala, da je edina politična alternativa vladajoči desnici v trdnem zavezništvu DS-G5Z.

Za vogalom so nove deželne volitve v Abrucih, Bazilikati, Piemontu, Umbriji. Brez pretiranih pričakovanj – saj ni vedno nedelja – bodo vse te dežele preizkusni kamni za verodostojnost leve sredine kot politične alternative za državo, ki bi – Papeete docet - lahko prišla v poštev prej, kot vsi pričakujejo. Zanimiv pokazatelj je zasuk v medijih. Doslej so peli ubran slavospev Giorgi Meloni, kot so pred njo Matteu Renziju in Mariu Draghiju, češ, njeni ministri so zanič, ona pa je uspešna, odločna, sposobna. A res? Na Sardiniji so se pod šminko pokazale prve gube.
www.primorski.eu/kol...-NE1556179