Ko sem imel nekoč pred več kot 50 leti sem šel s prijtarlji v Nemčiji v s Turkom in Hrvatom v Javne hiše na Bavrskem pri 16 letih vKarelschule v rdečo ulico sem videl.kaj je demokracija.Pri nas je ne bo Nikoli.

Še cest čez Savo ne znate porihtat.

Živim torej v centru te digitalne razvitosti, pa nisem opazil ničesar drugega, kot da se ulične svetilke prižigajo spotoma, ko se jim približuješ, sicer pa samo brlijo. Višek avtomatizacije in digitalizacije!
Niti za naslednji avtobus ne dobiš informacije, kdaj pride. Menda lahko že v Kopru direktno spremljaš njihove vožnje in točno v realnem času vidiš, kje trenutno je.
Aja, pa občanom so razdelili predplačniške Visa kartice, če se dovolj potrudiš, da jo dobiš. V naši bajti sem se samo jaz, ostalim še ni uspelo. Pa največ jurja je možno naložiti gor.

Malo moram tole vzeti nazaj. Sem bil ravno na enem lokalnem sprehodu in sem na avtobusnih postajah prvič opazil lične e-ink informacijske table. Res izgleda zelo fino narejeno. Sin je tudi pripomnil, da niso najbolj trpežni, saj je že videl razbitega. Ni tako, kot smo tole vajeni iz drugih mest, kjer so veliki led displeji, ki se vidijo od daleč. Zato do zdaj nisem opazil, ko sem se VOZIL mimo.

Sem pa bil ob tem priča drugi nedigitalni prigodi. Na tej informacijski tabli je pisalo, da pride naslednji bus čez tričetrt ure. Ni vrag, ko sem šel naprej, čez manj kot minuto pripelje avtobus in tudi ustavi na tej postaji. Očitno je šlo za analogni bus in ga digitalizacija še ni ujela.