Vse lepo in prav, da se ljudi opozarja na valutno tveganje. Zanimivo je to, da vsi le svarijo, nihče pa ne izračuna v kakšni poziciji je recimo nekdo, ki ima trenutno kredit v chf. Tako na uč špekuliram, da kljub tečajnim razlikam, to razmerje 1,4-1,8 v korist LIBOR je trenutno v korist tistih s krediti v chf in to ne malo. Če bi kdo naredil kalkulacijo (zagotovo si nekateri bralci financ, ki imajo kakšen osebni primer to delajo) bi najbrž ugotovil, da dokler je razmerje recimo nad 1. točko bo tak kredit še vedno zanimivejši.

Koliko pa zgubljajo kreditojemalci na tečajnih razlikah (najbrž tečaje banka malce prilagodi na dneve plačil obrokov)?

ritrjuje ji Aleš Ipavec, vodja oddelka trgovanja s strankami pri Hypo Alpe-Adria Bank, tudi s primerom, ko sta obe centralni banki junija dvignili ključni obrestni meri za 25 bazičnih točk; EURIBOR na štiri, LIBOR za švicarski frank pa na 2,25 odstotka.


Drago urednistvo financ, mislim da je s tem clankom dosezen nov vrh v nekompetenci nekaterih avtorjev, skoraj dvomim da je ta clanek napisala novinarka pod tem imenom, da ni preplonkala od kaksne studentke?

Ali se huje, ste gospoda Alesa Ipavca mogoce dobesedno citirali, in je omenjeni res popoln idiot?

http://www.forexcent...Chart.aspx< /a>  (EURCHF), no če se bo tole izkazalo za kaj več kot samo korekcijo, bo stvar postala precej "zanimiva"

galjevec je napisal(a):
Tako na uč špekuliram, da kljub tečajnim razlikam, to razmerje 1,4-1,8 v korist LIBOR je trenutno v korist tistih s krediti v chf in to ne malo. Če bi kdo naredil kalkulacijo (zagotovo si nekateri bralci financ, ki imajo kakšen osebni primer to delajo) bi najbrž ugotovil, da dokler je razmerje recimo nad 1. točko bo tak kredit še vedno zanimivejši. Koliko pa zgubljajo kreditojemalci na tečajnih razlikah (najbrž tečaje banka malce prilagodi na dneve plačil obrokov)?

?? s tem pravis, da je za oceno dovolj poznati razliko v om in potem to velja ne glede na tecajne premike .. kar je... bolj tako.

koliko zgubljajo na tecajnih razlikah? jah, ce se ti v nekem obdobju premakne valuta za 10%, imas pac toliko visjo obveznost. vmes pa imas tudi obroke, ki so tipicno anuitetni (odplacujejo tudi glavnico). tako da bi za eksaktno znanost, kaj ti pomeni nek valutni premik oziroma ali ti pomeni vec kot razlika om, moral imeti tako velikost kot tudi tocen urnik premika. to je zal utopija, kar pa seveda ne pomeni, da zato pa pizdarije ne more biti.

lahko pa naredis grob priblizek in reces: ali se LAHKO (garancije seveda ne moremo dobiti) chf proti eur povisa v povprecju za vec kot 1,4-1,8% na leto v casu 10+ let? po moje ni dileme, da je odgovor DA.

Pozdravljeni! A ste lahko, res lepo prosim, vsebinsko natančnejši, kaj natančno ni jasno/je napačno ali vas nemara zgolj moti? Vas dopis namreč veliko bolj izrčrpno profilira avtorja kot napako, zato...
Hvala vnaprej,, monika weiss 

monikaw je napisal(a):
Pozdravljeni! A ste lahko, res lepo prosim, vsebinsko natančnejši, kaj natančno ni jasno/je napačno ali vas nemara zgolj moti? Vas dopis namreč veliko bolj izrčrpno profilira avtorja kot napako, zato...
Hvala vnaprej,, monika weiss

Tisto, kar sem citiral. Za bozjo voljo, pa saj centralne banke ne dolocajo EURIBORJA, LIBORJEV (katerih obstaja sop za vsako valuto)... to so referencne obrestne mere, ki se izracunavajo kot doloceno povprecje na trgu dosezenih medbancnih obrestnih mer. Libor za londonski medbancni trg (za razlicne valute), euribor za evropski/evrski medbancni trg.

Centralne banke dolocajo CILJNO obrestno mero in ta cifra ima lahko nekaj, malo ali pa se manj z liborjem in euriborjem. Ta ciljna obrestna mera nikjer ne "obstaja", ampak jo banke poskusijo doseci z operacijami na prostem denarnem trgu, ko prodajajo in kupujejo razlicne vrste denarnih instrumentov. Ciljna obrestna mera za ZDA (tista raztrobentana po medijih) je obrestna mera za overnight loans, torej za nekajdnevne medbancne kredite ki si jih banke med seboj izposojajo ob pomanjkanju/presezkih likvidnosti.

Ameriska centralna banka (FED) to obrestno mero opazuje, in z operacijami na trgu poskusa doseci, da znasa priblizno toliko kot je njen cilj (tista cifra ki je sedaj, ce se ne motim, 5.25%). Lahko se ji posreci, lahko pa ne.

Libor se racuna na podlagi DEJANSKIH mer, ki so jih banke zaracunavale ena drugi. Neke vrste povprecje bank ki sodelujejo v njem ... in v sredo, cetrtek in petek je prislo zaradi strahu, kdo ima okostnjake v omari do tega, da banke niso vec hotele ena drugi posojati denarja, in kot posledico je nabilo libor za dolarje (za vsako valuto obstaja sopek liborjev z razlicno, hmm, rocnostjo) v enem dnevu za 1%. To pomeni da je nabilo tiste overnight rate bogzna kam, in sta fed in solidarno ECB, ker so se v lastni omaki kuhale tudi evropske banke bila prisiljen ponuditi miljarde dolarjev in evrov po bistveno nizji obrestni meri, ce se ne motim, 4%, da so razbile paniko in da so obrestne mere za overnight kredite spet sle tja, kjer jih ECB in FED hoceta.

To je BISTVO operacij centralnih bank na odprtem trgu in bistvo tega, kako centralne banke dolocajo obrestne mere. Da povzamem:

- junija je ECB spremenila ciljne obrestne mere (za svicarje ne vem, verjetno drzi da junija tudi), ne pa euriborja
- 16 avgusta je zaradi preplaha zmanjkalo likvidnosti, overnight krediti so se podrazili bolj kot je banka "ciljala"
- to je zahtevalo v okviru operacij na odprtem trgu masivne injekcije denarja, da so overnight krediti prisli tja, kamor je banka ciljala.

To se je gotovo odrazilo na liborju za USD, in verjetno v euriborju, saj sta obe meri dejansko neke vrste dnevna statistika medbancnega trga, in se dolocata dnevno .


Euribor is determined (fixed) by the European Banking Federation (EBF) at about 11:00am each day, Central European Time , and is a filtered average of interbank deposit rates offered by a large panel of designated contributor banks (currently more than 50), for maturities ranging from one week to one year.


LIBOR is published by the British Bankers Association (BBA) shortly after 11:00 each day, London time, and is a filtered average of inter-bank deposit rates offered by designated contributor banks, for maturities ranging from overnight to one year. The shorter rates, i.e. up to 6 months, are usually quite reliable and tend to precisely reflect market conditions at measurement time. The actual rate at which banks will lend to one another will, however, continue to vary throughout the day.


http://en.wikipedia.org/wiki/Euribor
http://en.wikipedia.org/wiki/Libor

In zakaj je to pomembno za kreditojemalca? Vecina ljudi naivno misli, da centralna banka doloca njihovo obrestno mero. To ni res! Lahko se zgodi da banki ne uspe, ali pa noce, obrestnih mer znizati na cilj, kar ima posledico, da je lahko dosezena obrestna mera (in kot njena posledica tudi razlicni *borji) tudi dovolj drugacna od tiste po casopisih objavljene, da je to pomembno.

Zato je pa bila panika v cetrtek. Ce ne bi bilo gasilske akcije, bi libor za USD odneslo v nebo, pa ne glede na to da fed ni spremenil obrestne mere ze celo vecnost.

Ok, za vec pa bom zaracunal...

"...Aleš Ipavec, vodja oddelka trgovanja s strankami ..."
Ne grem k njim, da me komu ne prodajo ;-))

bc123a je napisal(a):


Ok, za vec pa bom zaracunal...

 *****

Hvala.  Smo na netu že popravili, in to ni napaka g. Ipavca, pač pa moja.
On je navedel  "dvig ključnih OM ,tako evrskih kot za CHF, za 25 bazičnih točk"; moja napaka pa je bila površna in napačna prevedba tega v euribor na 4 in libor CHF 2,25 odstotke...
 Se oproščam, hvala,
MonikaW.

Mislim, da se preveč razburjaš. V začetni fazi si vse banke sposojajo denar od centralne banke po obrestni meri, ki jo določi centralna banka. Zato je sicer res, da Euriborja ne določa neposredno centralna banka, vseeno pa neposredno vpliva na njegovo oblikovanje.

To zadnje posredovanje centralnih bank je samo eden od instrumentov zagotavljanja likvidnosti na denarnem trgu. V bistvu neke vrste "fine tuning." Sicer centralne banke tedensko ali mesečno posegajo na denarnem trgu s kratkoročnim in dolgoročnim refinanciranjem poslovanja in tako zagotavljajo ustrezno likvidnost in s tem zmanjšuje volatilnost.

Pri tako pogostem poseganju centralnih bank na denarni trg in ob upoštevanju, da se vse začne in tudi konča pri centralnih bankah, bi bilo nekoliko naivno govoriti, kako centralne banke ne vplivajo na Euribor ali Libor. Vplivajo, in to zelo konkretno. Imaš pa prav, da referenčnih obrestnih mer neposredno ne določajo.

Vinci je napisal(a):
Mislim, da se preveč razburjaš. V začetni fazi si vse banke sposojajo denar od centralne banke po obrestni meri, ki jo določi centralna banka. Zato je sicer res, da Euriborja ne določa neposredno centralna banka, vseeno pa neposredno vpliva na njegovo oblikovanje.

To zadnje posredovanje centralnih bank je samo eden od instrumentov zagotavljanja likvidnosti na denarnem trgu. V bistvu neke vrste "fine tuning." Sicer centralne banke tedensko ali mesečno posegajo na denarnem trgu s kratkoročnim in dolgoročnim refinanciranjem poslovanja in tako zagotavljajo ustrezno likvidnost in s tem zmanjšuje volatilnost.

Pri tako pogostem poseganju centralnih bank na denarni trg in ob upoštevanju, da se vse začne in tudi konča pri centralnih bankah, bi bilo nekoliko naivno govoriti, kako centralne banke ne vplivajo na Euribor ali Libor. Vplivajo, in to zelo konkretno. Imaš pa prav, da referenčnih obrestnih mer neposredno ne določajo.

Jasno. Saj pravim. EURIBOR in LIBOR se lahko gibljeta zelo konsistetno z ciljno obrestno mero, lahko pa odpicita teoreticno nekam v tri krasne. In to se bo zgodilo ravno v casih "nemira na trgu" o katerem govori clanek :)

Skratka, tvoja teorija je uporabna vecino casa, razen za cajte ki so tule bistveni...