Očitno slabo poznaš bančno poslovanje. Banka si lahko tak znesek v žargonu "za zavrtet" sposodi na medbančnem trgu, plača kupnino za stanovanja, dobi iz kupnine ločitveno nakazilo za poplačilo kredita in vrne denar na medbančnem trgu. Taka operacija se lahko izvrši v enem dnevu.

Ne samo da poznam slabo, nič ne vem :) Zato hvala, za te male skrivnosti ...

[brane]
Banka si lahko tak znesek v žargonu "za zavrtet" sposodi na medbančnem trgu, plača kupnino za stanovanja, dobi iz kupnine ločitveno nakazilo za poplačilo kredita in vrne denar na medbančnem trgu. Taka operacija se lahko izvrši v enem dnevu.

To operacijo lahko banka po mojem izvrši celo brez kredita "za zavrtet", saj toliko gotovinskih finačnih sredstev ima tudi sama, v nekaj dneh pa itak (kot tudi sam praviš) dobi denar nazaj.

Vseeno pa od trenutka, ko se za ta korak odloči in ga izvede, v sredstvih namesto terjatve v vrednosti XY M€ izkazuje nepremičnino v (zelo vprašljivi) vrednosti XY M€. Še malo natančneje (da ne boš rekel, da nimam pojma o bančnih bilancah), iz kreditov nebančnim strankam mora ta znesek prenesti recimo v nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (v to postavko "zaplenjene" nepremičnine praviloma prenaša NLB, oziroma jih je vsaj v letih doslej), ali pa v splošna opredmetena sredstva, z ustrezno utemeljitvijo morda lahko tudi v naložbene nepremičnine (glede na to, da/če je bila posojilodajalka skozi celoten projekt že od faze planiranja naprej) ali kaj četrtega.

Tega je bilo zaenkrat še zelo malo. Do sredine 2010 zato, ker so večji gradbinci do takrat uspeli odlašati s stečaji, odtlej pa zato, ker se banke maksimalno trudijo, da stečajni upravitelji odlašajo z dražbami neprodanih nepremičnin gradbincev v stečaju. Vendar v nedogled to ne bo šlo in če bi banke, ko se bodo morale odločiti, začele odkupe izvajati na večini dražb projektov, ki so jih financirale, se lahko to že v letu ali dveh radikalno spremeni in postopoma bo struktura sredstev takih bank vedno manj podobna tisti, ki se od banke nekako pričakuje. In vsaj postopoma bo to verjetno začelo vplivati tudi na pasivo banke; če ne prej, pa takrat, ko bo te postavke na aktivi potrebno slabiti, kar je po mojem neizbežno ...

[brane]
Očitno slabo poznaš bančno poslovanje. Banka si lahko tak znesek v žargonu "za zavrtet" sposodi na medbančnem trgu, plača kupnino za stanovanja, dobi iz kupnine ločitveno nakazilo za poplačilo kredita in vrne denar na medbančnem trgu. Taka operacija se lahko izvrši v enem dnevu.

Banka si je ze enkrat denar sposodila na medbancnem trgu; dokler stanovanja ne bodo prodana koncnim kupcem, tega denarja ne more vrniti (oziroma mora delati permanentne rolloverje, ker je denar nameravala vrniti ze lani ali predlani, sedaj je pa dobila stanovanja, ne kupnin), obresti na ta denar mora placevati (njej pa jih ne more), poleg tega pa je postala se veleposestnik nad kupom nepremicnin, ki jih zarasca plevel, tu pa tam odpade kak stresnik in nekaj mesecev lije voda not, pa tega noben ne opazi (ker ni stanovalcev) in tako naprej.

Skratka, ne morem si predstavljati, kako je taksen scenarij lahko za banko dober.

[brane]
Npr. Banka je dala 1,5 mio kredita za izgrdnjo 1000 kvadratnih metrov staovanj in zanj oblikovala 300.000 popravkov in je ločitvne upnik z zastavno pravico na stanovanjih.

Torej, kredit je bil dan po 1500 EUR/m2, banka ima na nepremičnini hipoteko - je ločitveni upnik v stečajnem postopku. Neuradne govorice so, da so bili krediti za ceglarske projekte precej višji kot 1500 EUR/m2. Obstajajo takšni primeri?

Ceglar je nategnil podizvajalce, ki jim ni plačal 500.000, skušal to prodati po 3000 za kvadratni meter. Če gre ceglar v stečaj lahko banka kupi stanovanja na dražbi po 1500 in za njih da 1.5 mio.

Ker je večino ceglarjev zelo izčrpavalo firme, me zanima ali bodo tudi v teh primerih ločitveni upniki res poplačani 100% / kako bo v tem primeru z zapiranjem kreditov?

Na primer ali bodo v stečaju Gradisa Celja ločitveni upniki (banke s hipotekami) res poplačani 100% ali bodo del njihovega poplačila (kupnine, ki ga bodo banke dale na javni dražbi dale za nakup nepremičnin, ki so jih kreditirale) požrli stroški stečajnega postopka in ostale priviligirane terjatve?

Namesto kredita bo imela v aktivi 1000 kvadratnih metrov stanovanj po nabavni ceni 1500 v izkazu uspeha pa 300.000 dobička zaradi sproščenih rezervacij in okrepljen kapital.
Tudi cena 1200 bi pomenila nič tekoče izgube in nespremenjen kapital in šele cena 1000 bi pomenila 200.000 nove izgube in zmanjšanje kapitala. To pa so že dolgoročno vzdržne cene, pri katerih bi se tudi povpraševanje povečalo.

Je glavni problem bank (ki pravijo, da rabijo dokapitalizacije) torej v tem, da so posojali podizvajalcem, ki ne bodo mogli vračati in nimajo pametnih zavarovanj, ali v tem, da so posojali po več kot 1500 EUR/m2, ali problem nepremičnin sploh nima velikega pomena (ampak jo imajo na primer tajkunski krediti)?

Vnaprej hvala za poučne odgovore.


Me pa zanima kaj hudiča nameravajo banke početi s praznimi nepremičninami - mrtvim kapitalom, vezanim v betonu. Španske banke so s takšnimi manevri na primer zelo ogrozile celo državo.

Banke so bile pahnjene v situacijo, kjer se pač ne znajdejo... pred leti, ko so odobravale hipotekarne kredite, jim na kraj pameti ni padlo, da bodo morale kdaj množično prodajati zaplenjene nepremičnine in premičnine. Tole je recimo še hujši primer, kot pri nepremičninah... zaplenjene barke, ki jih prodaja Hypo Leasing (seveda ne proda skoraj nič) ki že par let propadajo v marinah (ker jih pač nihče ne vzdržuje) in kmalu ne bodo vredne več nič: www.boatshop24.com/w.../liste.htm

[slep]
Poznam optimista, ki je tam kupil hiško :)

ali se ima lepo? :D

[gsavli]
> [TadejK]
>
> ...in Eurogradnje d.o.o. Vrhnika ...
>

Njih se spomnim, ko so pred kakim letom oglaševali tisti spomenik nepremičninski noriji na Uncu. "Ugodno, v neokrnjeni naravi, le pol ure od morja, gora, Ljubljane, (in 2 sekundi od AC viadukta) leži 16 ličnih hišic...".

Naj jim bo zemljica lagana, mene pa zanima, kaj se zgodi po vseh teh silnih stečajih s temi nepremičninami. Verjetno so večinski upniki v povprečju naše banke. In glede na to, da cene nepremičninam ne padajo, se sprašujem, ali te banke nepremičnin nočejo prodati ali gre le za to, da so ti stečaji šele sedaj pošteno začeli padat naokoli in stečajna masa rabi še kako leto, dve do dražb?

A, se mi je zdelo da so oni gradili tisto norijo na Uncu :)))

[TadejK]
> [brane]
> Banka si lahko tak znesek v žargonu "za zavrtet" sposodi na medbančnem trgu, plača kupnino za stanovanja, dobi iz kupnine ločitveno nakazilo za poplačilo kredita in vrne denar na medbančnem trgu. Taka operacija se lahko izvrši v enem dnevu.

To operacijo lahko banka po mojem izvrši celo brez kredita "za zavrtet", saj toliko gotovinskih finačnih sredstev ima tudi sama, v nekaj dneh pa itak (kot tudi sam praviš) dobi denar nazaj.

Gre res samo za nekaj dni?
Če NLB na primer kupi stanovanja v celovških dvorih, nakaže kupnino, potem pa mora počakati na razdelitev posebne stečajne mase (ločitvenih upnikov). Kolikor vem to traja nekaj časa.

Zanimivo vprašanje pa je ali je postopek "vrtenja" res 100% učinkovit?
V stečaju ALUPAK, je banka na primer kljub temu, da je imela na stroju ločitveno pravico, dobila poplačano samo 25% (AJPES ID: 864322).

Očitno pa banke mislijo, da so nepremičnine bolj solidne in bolje zavarovane. V kar pa lahko upravičeno dvomimo - kot je zgoraj napisal bc, lahko banke tako kupujejo mačka v žaklju (nepremičnine, ki zamakajo...).

[TadejK]

Tega je bilo zaenkrat še zelo malo. Do sredine 2010 zato, ker so večji gradbinci do takrat uspeli odlašati s stečaji, odtlej pa zato, ker se banke maksimalno trudijo, da stečajni upravitelji odlašajo z dražbami neprodanih nepremičnin gradbincev v stečaju. Vendar v nedogled to ne bo šlo in če bi banke, ko se bodo morale odločiti, začele odkupe izvajati na večini dražb projektov, ki so jih financirale, se lahko to že v letu ali dveh radikalno spremeni in postopoma bo struktura sredstev takih bank vedno manj podobna tisti, ki se od banke nekako pričakuje. In vsaj postopoma bo to verjetno začelo vplivati tudi na pasivo banke; če ne prej, pa takrat, ko bo te postavke na aktivi potrebno slabiti, kar je po mojem neizbežno ...

Dokapitalaizacija bank na pol leta naslednjih nekaj let.

Gre res samo za nekaj dni?
Če NLB na primer kupi stanovanja v celovških dvorih, nakaže kupnino, potem pa mora počakati na razdelitev posebne stečajne mase (ločitvenih upnikov). Kolikor vem to traja nekaj časa.

Po mojih izkušnjah pa to ni tako, kot praviš ti. Če si samostojen ločitveni upnik se kupnina po dražbi nakazuje na tvoj račun. Postopek je hiter, ker zanj ni treba imeti sklepa stečajnega senata od delitvi, ki postane pravnomočen šele, če se nihče ne pritoži, kar lahko traja.

[JanezNovak131]
Očitno pa banke mislijo, da so nepremičnine bolj solidne in bolje zavarovane. V kar pa lahko upravičeno dvomimo - kot je zgoraj napisal bc, lahko banke tako kupujejo mačka v žaklju (nepremičnine, ki zamakajo...).

Nisem mislil samo tega, ampak na dejstvo, da nezasedeni nepremicnini rapidno pada vrednost, pa ce to ceglarji in banke priznajo ali pa ne. Ne gre samo zato, da lahko dobijo banke nepremicnino KI zamaka, problem je, da lahko tisti stresnik odnese jutri, nepremicnina stoji skozi postopke eno leto, potem se pa izkaze (npr. da je to "vila blok"), ko cez dve leti prvic nekdo stopi not, da je zamakanje popolnoma unicilo in splesnilo stresno izolacijo, hudo poskodovalo ene 3 stanovanja, in tako naprej.

Poleg tega, me zanima, kako mislijo banke prodati stanovanja, ki so bila 2 leti hermeticno zaprta, nezracena, okrog njih na trati raste osat in otroska igrisca rjavijo?

Kako bodo banke sploh pri zdravi pameti te nepremicnine vrednotile po isti ceni kot danes?

In se, ob tem, da banke ne spuscajo cen nepremicnin (ne dajejo investitorjem dovoljenja za spuscanje) je upraviceno domnevati, da je njihova izpostavljenost precej vecja kot 1000-1500 EUR/m2. Ker ce ne bi bile, bi ze zdavnaj verjetno dovolile spuscanje cen zato, da se nepremicnine prodajo?

[brane]
>
> Gre res samo za nekaj dni?
> Če NLB na primer kupi stanovanja v celovških dvorih, nakaže kupnino, potem pa mora počakati na razdelitev posebne stečajne mase (ločitvenih upnikov). Kolikor vem to traja nekaj časa.

Po mojih izkušnjah pa to ni tako, kot praviš ti. Če si samostojen ločitveni upnik se kupnina po dražbi nakazuje na tvoj račun. Postopek je hiter, ker zanj ni treba imeti sklepa stečajnega senata od delitvi, ki postane pravnomočen šele, če se nihče ne pritoži, kar lahko traja.

Hvala za pojasnilo! Torej 100% poplačilo in zelo hitro.

Drugi del vprašanja pa je seveda, kaj bodo banke počele z vsemi nepremičninami, ki jih bodo tako "zavrtele".

[JanezNovak131]
Gre res samo za nekaj dni?
Če NLB na primer kupi stanovanja v celovških dvorih, nakaže kupnino, potem pa mora počakati na razdelitev posebne stečajne mase (ločitvenih upnikov). Kolikor vem to traja nekaj časa.

Skladno s 371. čl. ZFPPIPP se za vsakega ločitvenega upnika posebej oblikuje ločena posebna stečajna masa, upravitelj pa v načrtu razdelitve posebne mase razčleni, kaj je čigavo. Ker je iz tega načrta jasno, iz katere kupnine se poplača kdo, bi se kolikor jaz razumem lahko potem sklep o razdelitvi posameznemu upniku izdal tudi hitro po tem, ko bi se njegova posebna masa v celoti unovčila. Je pa tudi res, da se v praksi pri več ločitvenih upnikih ti sklepi pogosto izdajo vsi hkrati, tako da zna biti pomembno, ali je ločitveni upnik pri posameznem gradbincu samo eden, pa ali je ločitveno zavarovanje en sam projekt, ali jih je več.

Skratka, če je samo eden, če je načrt razdelitve posebne mase ze narejen in če ima ta eden nekaj vpliva na upravitelja, zna biti od samega vplačila na dražbi pa do tega, da se mu to vplačilo vrne na račun, pot relativno hitra. Če jih je več, pa ne vem ...

[JanezNovak131]
Zanimivo vprašanje pa je ali je postopek "vrtenja" res 100% učinkovit?
V stečaju ALUPAK, je banka na primer kljub temu, da je imela na stroju ločitveno pravico, dobila poplačano samo 25% (AJPES ID: 864322).

Jah, če bi banka namenoma plačala za nepremičninski projekt toliko, kolikor znaša njena ločitvena terjatev, se bo pač poplačala 100%. Je pa to precej nesmiselno, saj se razlika med poplačilom iz posebne mase in celotno terjatvijo prenese v splošno maso, od tam pa manj kot nič tudi v limiti ne more dobiti, tako da ...

Evo pjebi, tlele gre pa zares na pol:

www.sodisce.si/mma_b...et=auction

ma namen it kdo - jest pojdem morda firbec past :)

Ja, samo kaj ti to pomaga, ko pa se prodaja v kompletu.

No končno, to sem čakal. Tudi mene zanima tale zadeva, namreč ob polovični ceni se mi zdijo stanovanja že kar zanimiva. Pa kdo ve, se res prodaja samo skupaj? Sej ne bodo prodali nikoli... Kako je s tem? Ker tud 350k, kar znaša 10 % kupnine tudi pač nimam :)

Najbolje da kontaktiraš sodišče in jim tui namigneš da bojo če že dobili več če prodajajo posamezno :)

Tle je še neki stanovanj:
javnadrazba.si/data/...d_2206.pdf

Hvala, vendar me zanima samo notranjsko področje...

Se spomnite?

www.finance.si/18267...-same-sebi

a.k.s. je v stečaju in dobrih 10 000 m2 parcele ob vilharjevi je naprodaj za 8 mio evrov.

Liz ponuja v javni - 1077 dražbi - objava na ajpes - apartmaje v ribčevem lazu po ceni 2500 na meter - dvomim da bo kaj uspeha...

Isti dolžnik ponuja na dražbi 12 stanovanjskih hiš Virmaše. Stanovanjske hiše se na dražbi
prodajajo posamično z izklicnimi cenami kot sledi v sklepu o prodaji in sicer so cene med 101 000 in 168 000 za hišo na parceli 301 kvadrat in uporabne površine 108 metrov. Cena na meter torej med cca. 1300 - 1700 na meter z davkom. Še vedno precej visoko za fuckin virmaše...

Evo spet ena zanimiva (bolj v narekovajih):

www.sodisce.si/mma_b...et=auction

družba ima seveda blokiran račun, še bolj zanimivo pa je prebrati razpis za dražbeni narok in cene - prodaja stanovanj na poplavnem območju...

Hja, tole se prodaja tudi na nepremicnine.net če od samega začetka. Gre pa res za poplavno območje, lastniki so bili tudi že na tedniku in/ali na preverjeno, kjer so jezno ugotavljali, zakaj je občina sploh dovolila gradnjo na tako izpostavljenem območju...

Ta teden dodatno liz inžinering stanovanja seča prodaja posamezno, cena močno pretirana. Žnidar team pa objavlja nezavezujoče zbiranje ponudb za stanovanje v dolu pri ljubljani.

[slep]
Ta teden dodatno liz inžinering stanovanja seča prodaja posamezno, cena močno pretirana. Žnidar team pa objavlja nezavezujoče zbiranje ponudb za stanovanje v dolu pri ljubljani.

Celovških dvorov pa očitno še nekaj časa ne bodo prodajali, ker je upravitelj ocenil, da stanovanja še niso končana in se namesto tega, da bi jih čim prej prodal in poplačal upnike, po slovensko odločil, da bo tudi sam malo zidal - dokončeval stanovanja od 6 do 9 nadstropja.

AJPES ID objave: 877577

Svašta!

Danes sveže: Hana investicije v stečaju: Naprodaj stanovanjski hiši - dvojček) z id.št. 2113-471 in id.št. 2113-472 s komunalno opremljenim funkcionalnim zemljiščem na lokaciji Zalog pri Cerkljah, Cerklje na Gorenjskem. Neto površina posamezne stanovanjske stavbe znaša 95,93 m2. Cena na javni dražbi:
- za enoto 1. iz tabele predloga stečajnega upravitelja v višini 135.833,60 eurov,
- za enoto 2. iz tabele predloga stečajnega upravitelja v višini 142.381,12 eurov

Tudi to je še preveč IMO.

> > > Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat.
> >
> > Tole gre pa res hitro. Eno uro po tem, ko sem napisal tole zgoraj, sodišče razglasi stečaj GPG, še tri ure kasneje pa prisilno poravnavo Ingrad Gramata (pri tem ni imelo izbire, saj je pooblaščena ocenjevalka - kot še vse pred njo - strokovno ocenila, češ da so vse tiste verjetnosti, ki morajo biti za izogib stečaju nad 50%, seveda nad 50%).
>
> Ravnokar v stečaju še Hiše Gradis d.o.o. Celje.

V zadnjih 24 urah v stečaju še Opte Strešniki d.o.o. Ptuj, KED Oblaganje tal in sten d.o.o. Ljubljana, Dom Gradnje d.o.o. Maribor in Eurogradnje d.o.o. Vrhnika ...

... počasi je že težko slediti ...

Zgolj v zadnjih osmih dneh je šlo v stečaj kar 12 novih gradbenih družb:

MAKS INŽENIRING d.o.o. Ljubljana 
EPG-INSTALACIJE d.o.o. Grosuplje
EKOINŽENIRING d.o.o. Markovci
MTB INŽENIRING d.o.o. Maribor
INFO TIM GRADBENIŠTVO IN STORITVE d.o.o. Ljubljana
IMP KLIMA MONTAŽA d.d. Ljubljana
VEMONT PROIZVODNJA BETONSKIH IZDELKOV d.o.o. Velenje
GP ALP d.o.o. Kamnik
PRED-TRG GRADNJA STAVB d.o.o. Bled
GPG HOLDING GRADBENI PROJEKTI d.d. Ljubljana
GINA d.o.o. Ljubljana
CPM INVESTICIJE d.o.o. Maribor

Skratka, očitno smo še vedno v fazi pospeševanja. Tako da tudi če GURS v naslednjih dneh spet objavi, češ da so šle v 2011Q1 cene nepremičnin navzgor (kar ni nujno), pa tudi če privzamemo, da je to celo res objektivno izračunano (kar glede na njihovo selekcijo upoštevanih poslov "po lastni presoji" sploh ni očitno), je streznitev po mojem še vedno neizogibna. Je samo vprašanje časa, vendar postaja z vsakim mesecem odlašanja bolj verjetno, da bo ta streznitev, ko bo končno prišla, privedla tudi do kolapsa večine naših bank ...

... in potem se teh 8 € za delnico KBMR ne bo več nikomur zdelo tako poceni; očitno tisti manj osebno in nacionalno-interesno obremenjeni to že itak vidijo (seonet.ljse.si/defau...c_id=44858 ), tisti tadrugi pa pač vztrajno gledajo stran ...

Sej verjetno si videl predlog zakona o nepremičninski družbi - če malo špekuliramo njen prvenstveni namen ne bo zagotavljanje in upravljanje stanovanj ampak poskrbeti, da bankam ne bo potrebno delat prevelikih odpisov - enostavno bojo s stanovanji po domišlijski vrednostih dokapitalizirale to družbo in dobile delež v družbi, katerega bojo lahko v neskončnost domišlijsko vrednotile, ker ne bo d.d. in ne bo kotirala, revizorji pa tko al tko požegnajo vse živo... Družba sicer ne bo donosna - vprašanje je, če bo za stroške, verjetno bo to pomenilo tudi kolaps najemnin, ampak poglavitni namen bo dosežen, banke bojo ceglovino vrednotile kokr se jim bo zazdelo. No tko jest vidim ta zakon.

[TadejK] Je samo vprašanje časa, vendar postaja z vsakim mesecem odlašanja bolj verjetno, da bo ta streznitev, ko bo končno prišla, privedla tudi do kolapsa večine naših bank ...

To se sliši zelo, zelo, zelo zaskrbljujoče. Upam, da vsaj malo pretiravaš. Ali je kje na voljo podatek/ocena o izpostavljenosti bank v gradbeni panogi?

[abraxas]
> [TadejK] Je samo vprašanje časa, vendar postaja z vsakim mesecem odlašanja bolj verjetno, da bo ta streznitev, ko bo končno prišla, privedla tudi do kolapsa večine naših bank ...
>

To se sliši zelo, zelo, zelo zaskrbljujoče. Upam, da vsaj malo pretiravaš. Ali je kje na voljo podatek/ocena o izpostavljenosti bank v gradbeni panogi?

V kratkem pridejo ven stres testi.

Je pa zanimivo, da mediji ne namenijo več pozornosti temu, da na primer stanovanja v celovških dvorih še kar nekaj časa ne bodo na dražbi, ker kao niso dokončana. In bo upravitelj raje dokončeval stanovanja, namesto, da bi jih prodal na dražbi (kakršna pač so) in čim prej zaključil agonijo.

Zavlačevanje in tiščanje je očitno izbrana taktika bank in povezanih oseb. Mogoče bo še kdo povedal kakšno zanimivo na to temo.

[slep]
Sej verjetno si videl predlog zakona o nepremičninski družbi - če malo špekuliramo njen prvenstveni namen ne bo zagotavljanje in upravljanje stanovanj ampak poskrbeti, da bankam ne bo potrebno delat prevelikih odpisov - enostavno bojo s stanovanji po domišlijski vrednostih dokapitalizirale to družbo in dobile delež v družbi, katerega bojo lahko v neskončnost domišlijsko vrednotile

Tako kot že pri nekaj dosedanjih najavljenih poizkusih "rešilne akcije" tudi pri tem po mojem velja, da
(i) nima resnih šans, da bi bil sprejet (preberi že v včerajšnjem Delu o "ostrih kritikah", "viharju ogorčenja" in "škandaloznosti" tega predloga)
(ii) tudi če bo vseeno sprejet, niti približno nima denarnega dometa, ki bi bil potreben za uspešnost te "rešilne akcije" [beri nižje]; bo pa seveda zmetanega stran še nekaj davkoplačevalskega denarja

[abraxas]
To se sliši zelo, zelo, zelo zaskrbljujoče. Upam, da vsaj malo pretiravaš.

Po mojem ne pretiravam, vseeno pa to ni tako zelo zaskrbljujoče, kot mogoče izgleda. Največjih domačih bank iz proračuna pač ne bo mogoče dokapitalizirati v potrebnem obsegu, zato bodo na koncu vanje prisiljeni spustiti tujce kot večinske lastnike.

[abraxas]
Ali je kje na voljo podatek/ocena o izpostavljenosti bank v gradbeni panogi?

Do neke mere je to razvidno iz letnih poročil. Recimo na 31.12.2010 je imela NLB 1175 M€ kreditov gradbincem (kapitala pa 1011 M€), NKBM 459 (439), Abanka 256 (357) ... Podrobnosti sicer ne razkrivajo, a sodeč po doslej videnem je bil levji delež kreditov gradbincem dan tistim največjim, ki zadnje mesece padajo v insolventnost po tekočem traku. Recimo med graditelji stanovanj (SKD 41.200) jih je od 20 največjih (merjeno po obsegu sredstev in številu zaposlenih na 31.12.2009) šlo lani in letos že 8 v stečaj, še 2 pa sta trenutno v predhodnem postopku prisilne poravnave, ki pa se bo tudi vsaj pri Ingrad Gramatu po mojem definitivno iztekla v stečaj, saj je to po bilanci naš doslej najslabše stoječi gradbinec *ever*). Do konca letošnjega leta pa bodo iz te dvajseterice, tudi če smo konzervativni in odmislimo kaskadne učinke, po mojem padli še vsaj trije (ne bom o imenih, da mi ne bo kot že nekajkrat doslej očitana krivda za ustvarjanje panike / nepodaljšanje kreditov / blokado računov dotičnim, so pa na tem spisku: forum.finance.si/?m=...183&single ).

Skratka, velik del kreditov gradbincem bo po mojem potrebno slabiti, teh kreditov pa je pri NLB in NKBM več kot celotnega kapitala, torej že to pomeni potrebo po dokapitalizaciji za več kot pol milijarde. Potem so tu še garancije, ki so jih te banke izdale za večja gradbena dela in od katerih jih bo tudi že letos nekaj unovčenih (podatkov o tem, koliko garancij so izdale konkretno gradbincem, banke ne razkrivajo, se pa tudi to iz celotnih garancij sodeč pri vsaki od teh treh bank meri v stotinah milijonov). In nenazadnje so tu še nepremičnine, ki so jih banke že zaplenile ali dobile kot posebno stečajno maso iz ločitvene pravice in jih tudi ne bodo mogle prodati po taki ceni, po kakršni jih trenutno vrednotijo. In če to vse seštejemo, pa četudi čez palec in z nekaj optimizma, se bo verjetno večina strinjala, da nisem prav veliko pretiraval; samo za dokapitalizacije teh treh bank zaradi slabitev iz naslova propada gradbincev bo v kratkem potrebna več kot milijarda.

Nezanemarljivi glede na kapital so tudi stanovanjski krediti prebivalstvu (NLB 1305 M€, NKBM 587, Abanka 266, ...), a tu res ne znam oceniti, koliko bo defaultov, tako da presojo, koliko od tega je realno vključiti v zgorno oceno, prepuščam drugim.