[TadejK]
> [slep]
> Kko to mislš? Da bo banka kupila al da na tej dražbi nau nč?

Po mojem je ta prva dražba pri Seči podobna tisti, na kateri bodo stanovanja v Celovških dvorih ponujena po 2300 €/m2. Na prvi dražbi upravitelj pač preveri, ali je mogoče nepremičnine iz stečajne mase prodati vsaj po tisti ceni, po kateri so bila nazadnje vrednotena v postavki zaloge (in na kateri v veliki meri temelji tudi bančna hipoteka).

Če bi že na prvi dražbi postavil bistveno nižjo izklicno ceno, bi verjetno prodal več stanovanj (OK, več ali enako, ker recimo 0 = 0 ipd.). A upniki bi potem načeloma lahko trdili, da je ta izklicna cena vplivala na pričakovanja potencialnih kupcev-dražiteljev, ki zato morda niso šli tako visoko, kot bi morda šli sicer, tako da je bil izplen kljub več prodanim stanovanjem morda slabši.

Če/ko na prvi dražbi ne bo prodano nobeno ali skoraj nobeno stanovanje, pa bo upravitelj skupaj z ločitvenim upnikom (ki je tako pri Seči kot pri Celovških kdo drug kot NLB) določil novo izklicno ceno za drugo dražbo.

V to, da bi že na prvi dražbi ta stanovanja kupila banka, ki ima nanje hipoteko in je hkrati nanje ločitvena upnica, pa močno dvomim (recimo, da vsaj delno tudi na osnovi pogovorov "iz prve roke"). Banke slabitve iz tega naslova itak že načrtujejo, samo pred NS ipd jih morajo čim bolje utemeljiti in pokazati, da so res naredili vse, da bi za ta stanovanja v danih okoliščinah iztržili čim več. Je pa res, da tako kot pri vseh teh zadevah tudi tukaj odlašajo in zavlačujejo kolikor je le mogoče, pa čeprav zaradi tega desetine milijonov ostajajo "zaklenjene", namesto da bi jih plasirale recimo v kredite gospodarskim družbam z ustrezno boniteto. Pač, gradualizem še naprej v vsem svojem sijaju.

Se že ve kdaj bo prva javna dražba celovških dvorov?

Se pa čudim sodišču, ki je uspelo v zadnjem dokumentu "sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice" (ID objave: 855324), objaviti seznam 48 nesrečnežev, ki bodo kot kaže izgubili vplačano aro.

Glede na to, da so objavljeni tudi njihovi naslovi in ker očitno kupujejo stanovanje v Ljubljani, se jim lahko zgodi, da jih bo poleg izgube are, zadel še plaz ponudb nepremičninskih posrednikov.

[JanezNovak131]
...
Glede na to, da so objavljeni tudi njihovi naslovi in ker očitno kupujejo stanovanje v Ljubljani, se jim lahko zgodi, da jih bo poleg izgube are, zadel še plaz ponudb nepremičninskih posrednikov.

zakaj bi to bilo slabo - mogoče jim ponudijo nekaj poceni ;)

Na primer konkurenčni Bešterjev projekt v Zeleni Jami:))) Samo tisti je še dražji od celovških kurnikov. :)))

Ker imas ocitno dokaj dobre vire v bankah me zanima ce si izvedel kaksen nacrt splohh imajo banke? Recimo za celovske dvore bodo kupile ne drugi,tretji drazbi ali mislijo scasoma prepustiti trgu zadevo? Ker glede na to kaksen kazin je z nekaterimi naseljenci od jsd mol...

[slep]
kaksen nacrt sploh imajo banke? Recimo za celovske dvore bodo kupile ne drugi,tretji drazbi ali mislijo scasoma prepustiti trgu zadevo? Ker glede na to kaksen kazin je z nekaterimi naseljenci od jsd mol...

Po mojem ne vedo, kaj bi. Če bi vsa ta stanovanja res odkupila recimo NLB, bi s tem metala stran pravkar pridobljeni prvovrstni kapital, ki ga potrebuje za ohranitev bonitete, verjetno pa bi to izzvalo tudi buren odziv javnosti. V nasprotnem primeru pa bi na teh dražbah zelo težko prodali večino teh stanovanj, razen če ceno res spustijo na 1200-1400 €/m2, kar pa seveda spet pomeni znatne odpise in padec kapitalske ustreznosti.

In zato tipično po slovensko prelagajo odločitev še za tri mesece, pa še za tri mesece, pa ...

Ja dobro, to je povsem ocotno ampak po drugi strani bojo na trgu prej ali slej cenejsi projekti, rastoca obr. mera pa bo pomenila dodatni pritisk na ceno... Pa kdo je potem nor? Pa ce bo slucajno katera banka menjala lastnika bo verjetno prvo popucal zaposlene in bilance. Skratka glava v pesku ni dobra resitev za drzavne banke.

[slep]
Skratka glava v pesku ni dobra resitev za drzavne banke.

Za banke kot take seveda ne, za člane njihovih uprav pa potencialno ja. Če se bo s čim več takimi zadevami dovolj dolgo zavlačevalo, bodo rezultati na papirju ob naslednji predčasni menjavi uprave še ravno dovolj dobri vsaj za njeno nekrivdno razrešitev in s tem za odpravnine, ki ji ob taki razrešitvi pripadejo ...

[TadejK]
> [slep]
> Skratka glava v pesku ni dobra resitev za drzavne banke.


Za banke kot take seveda ne, za člane njihovih uprav pa potencialno ja. Če se bo s čim več takimi zadevami dovolj dolgo zavlačevalo, bodo rezultati na papirju ob naslednji predčasni menjavi uprave še ravno dovolj dobri vsaj za njeno nekrivdno razrešitev in s tem za odpravnine, ki ji ob taki razrešitvi pripadejo ...

Torej čakamo novinarje, da povprašajo na NLB!

Na bankah niti približno ne vedo, kako naj k reševanju tega problema pristopijo, nimajo nobenega načrta, niti analize o posledicah čakanja ali kakšnem drugem ukrepu. Mislim, da so v totalni temi glede tega, zato se pretvarjajo in med sabo prepričujejo, da ni problema.

Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat. Od 20 največjih graditeljev stanovanj (merjeno po obsegu sredstev in številu zaposlenih na 31.12.2009) jih bo s tem v stečaju že polovica.

In da se razumemo, meni to sploh ni všeč. Na ta način bo cela Slovenija v letu ali dveh polna gradbišč v razsulu in delno zgrajenih stavb. Mnoge med temi potem sploh nikoli ne bodo dokončane, temveč bodo (tako kot Čopova devetka) še čez deset let stale kot ogromna strašila iz betona, ceglov in štrleče armature, okoli njih pa metrski plevel.

Tipično za te gradbince, ki takole po tekočem traku padajo v stečaj, je to, da imajo enega ali več dokončanih in vseljivih projektov, v katerih se stanovanja zaradi previsoke cene ne prodajajo, hkrati pa tudi enega ali več projektov, ki so še v gradnji. In potem tista banka, ki ima hipoteko na že dokončani projekt, nikakor ne pristane na nobeno znižanje cen v njem, temveč raje žegna nove in nove moratorije na svoje lastno posojilo. Medtem pa druge banke in podizvajalci, katerih zapadle terjatve so ravno še dovolj nizke, da si obetajo določen izplen iz izvršbe, po nekaj pregovarjanja tudi gredo v izvršbo. Na koncu ta izvršba ne obrodi pravih sadov, saj gradbinec pač razglasi insolventnost in mu morajo račune odblokirati. Razglašena insolventnost potem privede do odstopa številnih naročnikov od že podpisanih pogodb in seveda od vseh pogajanj o novih projektih. Potem se unovčijo bančne garancije, nakar gradbincu pač propade tudi načrt prisilne poravnave, ki ga je pripravil ob razglasitvi insolventnosti, tako da sledi stečaj. In na koncu gre v maloro pač čisto vse; trmasta banka lastnica hipoteke na že zgrajeni projekt pač dobi ta projekt in ne ve kam z njim, ostali pa ne dobijo praktično nič, saj se za rabljene bagerje in kontejnerje dobi bolj malo, za tista strašila pa sploh nič ...

Sem nekaj njim to svoje videnje tudi že osebno razložil, pa rečejo, da "bodo razmislili, a da so zadeve zelo zelo zapletene" in ostane pri tem ...

[TadejK]
Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat. Od 20 največjih graditeljev stanovanj (merjeno po obsegu sredstev in številu zaposlenih na 31.12.2009) jih bo s tem v stečaju že polovica.

In da se razumemo, meni to sploh ni všeč. Na ta način bo cela Slovenija v letu ali dveh polna gradbišč v razsulu in delno zgrajenih stavb. Mnoge med temi potem sploh nikoli ne bodo dokončane, temveč bodo (tako kot Čopova devetka) še čez deset let stale kot ogromna strašila iz betona, ceglov in štrleče armature, okoli njih pa metrski plevel.

Tipično za te gradbince, ki takole po tekočem traku padajo v stečaj, je to, da imajo enega ali več dokončanih in vseljivih projektov, v katerih se stanovanja zaradi previsoke cene ne prodajajo, hkrati pa tudi enega ali več projektov, ki so še v gradnji. In potem tista banka, ki ima hipoteko na že dokončani projekt, nikakor ne pristane na nobeno znižanje cen v njem, temveč raje žegna nove in nove moratorije na svoje lastno posojilo. Medtem pa druge banke in podizvajalci, katerih zapadle terjatve so ravno še dovolj nizke, da si obetajo določen izplen iz izvršbe, po nekaj pregovarjanja tudi gredo v izvršbo. Na koncu ta izvršba ne obrodi pravih sadov, saj gradbinec pač razglasi insolventnost in mu morajo račune odblokirati. Razglašena insolventnost potem privede do odstopa številnih naročnikov od že podpisanih pogodb in seveda od vseh pogajanj o novih projektih. Potem se unovčijo bančne garancije, nakar gradbincu pač propade tudi načrt prisilne poravnave, ki ga je pripravil ob razglasitvi insolventnosti, tako da sledi stečaj. In na koncu gre v maloro pač čisto vse; trmasta banka lastnica hipoteke na že zgrajeni projekt pač dobi ta projekt in ne ve kam z njim, ostali pa ne dobijo praktično nič, saj se za rabljene bagerje in kontejnerje dobi bolj malo, za tista strašila pa sploh nič ...

Sem nekaj njim to svoje videnje tudi že osebno razložil, pa rečejo, da "bodo razmislili, a da so zadeve zelo zelo zapletene" in ostane pri tem ...

Uprave bank, nadzorni sveti in regulatorji so kot druščina, ki se zbere na poker večeru. V spodnjem nadstropju začne goreti, tudi njihova soba se začne polniti s strupenimi plini, oni pa mirno sedijo in uživajo v svoji igri ter upajo, da bo samo od sebe nehalo goreti.

Če bodo banke stresli šele junijski stresni testi - kot v sobotni prilogi pravi Hribar Milič - bo lahko že (pre)pozno.



Še eno vprašanje: Obstaja vsaj okvirni seznam dokončanih nepremičnin, ki se bodo zaradi padca teh gradbincev prodajala na javnih dražbah?

Še eno vprašanje: Obstaja vsaj okvirni seznam dokončanih nepremičnin, ki se bodo zaradi padca teh gradbincev prodajala na javnih dražbah?

Ne vem, jaz ga nimam. Načeloma bi se ga dalo sestaviti iz otvoritvenih poročil stečajnih upraviteljev in/ali načrtov finančnega prestrukturiranja, tako da če se komu da ...

Sicer pa pravkar tudi stečaj GPG.

[TadejK]
Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat. Od 20 največjih graditeljev stanovanj (merjeno po obsegu sredstev in številu zaposlenih na 31.12.2009) jih bo s tem v stečaju že polovica.

In da se razumemo, meni to sploh ni všeč. Na ta način bo cela Slovenija v letu ali dveh polna gradbišč v razsulu in delno zgrajenih stavb. Mnoge med temi potem sploh nikoli ne bodo dokončane, temveč bodo (tako kot Čopova devetka) še čez deset let stale kot ogromna strašila iz betona, ceglov in štrleče armature, okoli njih pa metrski plevel.

Tipično za te gradbince, ki takole po tekočem traku padajo v stečaj, je to, da imajo enega ali več dokončanih in vseljivih projektov, v katerih se stanovanja zaradi previsoke cene ne prodajajo, hkrati pa tudi enega ali več projektov, ki so še v gradnji. In potem tista banka, ki ima hipoteko na že dokončani projekt, nikakor ne pristane na nobeno znižanje cen v njem, temveč raje žegna nove in nove moratorije na svoje lastno posojilo. Medtem pa druge banke in podizvajalci, katerih zapadle terjatve so ravno še dovolj nizke, da si obetajo določen izplen iz izvršbe, po nekaj pregovarjanja tudi gredo v izvršbo. Na koncu ta izvršba ne obrodi pravih sadov, saj gradbinec pač razglasi insolventnost in mu morajo račune odblokirati. Razglašena insolventnost potem privede do odstopa številnih naročnikov od že podpisanih pogodb in seveda od vseh pogajanj o novih projektih. Potem se unovčijo bančne garancije, nakar gradbincu pač propade tudi načrt prisilne poravnave, ki ga je pripravil ob razglasitvi insolventnosti, tako da sledi stečaj. In na koncu gre v maloro pač čisto vse; trmasta banka lastnica hipoteke na že zgrajeni projekt pač dobi ta projekt in ne ve kam z njim, ostali pa ne dobijo praktično nič, saj se za rabljene bagerje in kontejnerje dobi bolj malo, za tista strašila pa sploh nič ...

ja kot po tekočem traku gre.. nihče noče več sodelovati z napol propadlimi gradbeniki.

nov zjn navaja tudi,

(6) Naročnik lahko določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če:
a) je bil podan predlog za začetek likvidacije ali stečajnega postopka ali za začetek postopka prisilne
poravnave ali je v postopku prisilne poravnave ali v postopku prisilnega prenehanja ali kadar z njegovimi
posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem
položaju;

malo drugače so zapisali, ampak je pa jasno in bo moje se bodo tega sedaj vsi posluževali.

[TadejK]
> Še eno vprašanje: Obstaja vsaj okvirni seznam dokončanih nepremičnin, ki se bodo zaradi padca teh gradbincev prodajala na javnih dražbah?


Ne vem, jaz ga nimam. Načeloma bi se ga dalo sestaviti iz otvoritvenih poročil stečajnih upraviteljev in/ali načrtov finančnega prestrukturiranja, tako da če se komu da ...

Nič ne obljubljam, ker sem precej v gužvi, bi pa prosil za seznam "20 (ali več) največjih graditeljev stanovanj v Sloveniji" - če lahko v isti obliki kot je seznam na začetku te teme.

Nič ne obljubljam, ker sem precej v gužvi, bi pa prosil za seznam "20 (ali več) največjih graditeljev stanovanj v Sloveniji" - če lahko v isti obliki kot je seznam na začetku te teme.

Vsi z SKD F41.200 (gradnja stavb), ki so imeli 31.12.09 vsaj 10 M€ sredstev in 100 zaposlenih:

družba                          MŠ          DŠ          zaposleni   sredstva

Vegrad d.d. Velenje             5075530000  59866870    >1000      264 340 236

Kraški Zidar d.d. Sežana        5075475000  38583372    250-499    111 151 111

MTB d.o.o. Maribor              5771161000  41095995    150-199     83 437 431

Gradis Skupina G d.d. Ljubljana 2000156000  34030140    150-199     68 619 532

Konstruktor VGR d.o.o. Maribor  5948096000  80088988    200-249     67 934 580

Stavbar Gradnje d.o.o. Maribor  5987148000  90123174    150-199     60 968 725

GPG d.d. Ljubljana              5074746000  43464505    100-149     58 203 464

SGP Tehnik d.d. Škofja Loka     5075513000  94389276    250-499     48 113 251

Gradis GP Celje d.d. Celje      5074908000  41713796    200-249     42 934 380

Gradbinec GIP d.o.o. Kranj      1489003000  70855366    150-199     39 048 567

Granit d.d. Slovenska Bistrica  5077826000  14734630    250-499     37 274 767

SGP Pomgrad d.o.o. Mur. Sobota  5625157000  27034488    150-199     34 032 106

Stavbenik d.o.o. Koper          1623206000  15959384    100-149     32 366 993

SGP Nova d.o.o. Celje           1359088000  24756865    150-199     28 409 455

SGP Zasavje d.d. Trbovlje       5076714000  67293964    150-199     23 277 914

Pluton Gradnje d.o.o. Šempeter  5475694000  68988087    100-149     22 035 149

Gradis Gradnje Ptuj d.d. Ptuj   5075050000  57891176    100-149     20 616 329

GP Bežigrad d.d. Ljubljana      5076404000  68626398    100-149     20 129 963

SGP Graditelj d.d. Kamnik       5078202000  96666994    100-149     19 973 800

Ingrad Gramat d.d. Celje        5609887000  99907119    100-149     19 451 523

Begrad Gradnje d.o.o. N. mesto  1252950000  70676291    150-199     14 685 144

GP Radlje d.d. Radlje ob Dravi  5075505000  75856948    150-199     11 957 864

[TadejK]
Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat.

Tole gre pa res hitro. Eno uro po tem, ko sem napisal tole zgoraj, sodišče razglasi stečaj GPG, še tri ure kasneje pa prisilno poravnavo Ingrad Gramata (pri tem ni imelo izbire, saj je pooblaščena ocenjevalka - kot še vse pred njo - strokovno ocenila, češ da so vse tiste verjetnosti, ki morajo biti za izogib stečaju nad 50%, seveda nad 50%).

[JanezNovak131]
Glede na to, da so objavljeni tudi njihovi naslovi in ker očitno kupujejo stanovanje v Ljubljani, se jim lahko zgodi, da jih bo poleg izgube are, zadel še plaz ponudb nepremičninskih posrednikov.

Temu se drugače lahko reče tudi drago plačan oglas v rubriki "Kupujem stanovanje v Ljubljani" :-(

[TadejK]
> [TadejK]
> Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat.


Tole gre pa res hitro. Eno uro po tem, ko sem napisal tole zgoraj, sodišče razglasi stečaj GPG, še tri ure kasneje pa prisilno poravnavo Ingrad Gramata (pri tem ni imelo izbire, saj je pooblaščena ocenjevalka - kot še vse pred njo - strokovno ocenila, češ da so vse tiste verjetnosti, ki morajo biti za izogib stečaju nad 50%, seveda nad 50%).

Ravnokar v stečaju še Hiše Gradis d.o.o. Celje.

[TadejK]
ostali pa ne dobijo praktično nič, saj se za rabljene bagerje in kontejnerje dobi bolj malo

Za predstavo, izklicne cene iz danes odobrene javne prodaje premičnega premoženja Vegrada: za tovornjake med 500 in 6480 €, za viličarje med 320 in 3850 €, za kontejnerje med 170 in 1760 € (tisti nad 900 imajo klima naprave), za žerjave med 2170 in 27230 € ...

sorry nisem od začetka spremljal pa bi te vprapšal kaj DŠ in kaj MŠ...HVALA IN LP

Davčna številka in matična številka.

[entrepreneur]
Davčna številka in matična številka.

Ja, v izogib nesporazumom. Ker obstaja recimo Gradis, pa Gradis Gradnje, pa Gradis Skupina G, pa Gradis Gradnje Ptuj, pa ... pa Vegrad, pa Vegrad Gradnja, pa Vegrad AM, pa Vegrad AV, pa Vegrad IN, pa Vegrad Inde, pa ...

[TadejK]
> [TadejK]
> > [TadejK]
> > Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat.
>
>
> Tole gre pa res hitro. Eno uro po tem, ko sem napisal tole zgoraj, sodišče razglasi stečaj GPG, še tri ure kasneje pa prisilno poravnavo Ingrad Gramata (pri tem ni imelo izbire, saj je pooblaščena ocenjevalka - kot še vse pred njo - strokovno ocenila, češ da so vse tiste verjetnosti, ki morajo biti za izogib stečaju nad 50%, seveda nad 50%).


Ravnokar v stečaju še Hiše Gradis d.o.o. Celje.

V zadnjih 24 urah v stečaju še Opte Strešniki d.o.o. Ptuj, KED Oblaganje tal in sten d.o.o. Ljubljana, Dom Gradnje d.o.o. Maribor in Eurogradnje d.o.o. Vrhnika ...

... počasi je že težko slediti ...

[TadejK]
> [TadejK]
> > [TadejK]
> > > [TadejK]
> > > Od danes v stečaju Gradis Gradnje Ptuj. V nekaj dneh bosta sledila še GPG in Ingrad Gramat.
> >
> >
> > Tole gre pa res hitro. Eno uro po tem, ko sem napisal tole zgoraj, sodišče razglasi stečaj GPG, še tri ure kasneje pa prisilno poravnavo Ingrad Gramata (pri tem ni imelo izbire, saj je pooblaščena ocenjevalka - kot še vse pred njo - strokovno ocenila, češ da so vse tiste verjetnosti, ki morajo biti za izogib stečaju nad 50%, seveda nad 50%).
>
>
> Ravnokar v stečaju še Hiše Gradis d.o.o. Celje.


V zadnjih 24 urah v stečaju še Opte Strešniki d.o.o. Ptuj, KED Oblaganje tal in sten d.o.o. Ljubljana, Dom Gradnje d.o.o. Maribor in Eurogradnje d.o.o. Vrhnika ...

... počasi je že težko slediti ...

Kako kaj kaže zadnjemu izmed velikih - Primorju ?

[gsavli]
> [TadejK]
>
> ...in Eurogradnje d.o.o. Vrhnika ...
>

Njih se spomnim, ko so pred kakim letom oglaševali tisti spomenik nepremičninski noriji na Uncu. "Ugodno, v neokrnjeni naravi, le pol ure od morja, gora, Ljubljane, (in 2 sekundi od AC viadukta) leži 16 ličnih hišic...".

Naj jim bo zemljica lagana, mene pa zanima, kaj se zgodi po vseh teh silnih stečajih s temi nepremičninami. Verjetno so večinski upniki v povprečju naše banke. In glede na to, da cene nepremičninam ne padajo, se sprašujem, ali te banke nepremičnin nočejo prodati ali gre le za to, da so ti stečaji šele sedaj pošteno začeli padat naokoli in stečajna masa rabi še kako leto, dve do dražb?

Prve dražbe so v slabe pol leta po uvedbi stečajnega postopka (primer Betonal). Druge dražbe pa običajno v mesecu ali dveh po prvi.

Se pa očitno dogaja najbolj črn scenarij - ko je zadeva dosegla kritično maso, se je plaz usul in samo pospešuje...dokler ne bo zmanjkalo materiala.

Kdo bo postal lastnik vseh teh novogradenj pa ne vem. Banke po mojem nimajo dovolj kapitala, da bi ga metale v cegle...država pa je (na srečo) nesposobna ukrepati.

Poznam optimista, ki je tam kupil hiško :)

Kdo bo postal lastnik vseh teh novogradenj pa ne vem. Banke po mojem nimajo dovolj kapitala, da bi ga metale v cegle...država pa je (na srečo) nesposobna ukrepati.

Banke za to operacijo ne rabijo svežega denarja niti kapitala (najverjetneje), mogoča je kaka posledica na kapitalu ali pa tudi ne.
Npr. Banka je dala 1,5 mio kredita za izgrdnjo 1000 kvadratnih metrov staovanj in zanj oblikovala 300.000 popravkov in je ločitvne upnik z zastavno pravico na stanovanjih. Ceglar je nategnil podizvajalce, ki jim ni plačal 500.000, skušal to prodati po 3000 za kvadratni meter. Če gre ceglar v stečaj lahko banka kupi stanovanja na dražbi po 1500 in za njih da 1.5 mio., ker je ločitveni upnik bo kupnina pritekla na njen račun in s tem denarjem bo zaprla 1,5. mio kredita od ceglarja. Namesto kredita bo imela v aktivi 1000 kvadratnih metrov stanovanj po nabavni ceni 1500 v izkazu uspeha pa 300.000 dobička zaradi sproščenih rezervacij in okrepljen kapital.
Tudi cena 1200 bi pomenila nič tekoče izgube in nespremenjen kapital in šele cena 1000 bi pomenila 200.000 nove izgube in zmanjšanje kapitala. To pa so že dolgoročno vzdržne cene, pri katerih bi se tudi povpraševanje povečalo.
Problemi za banke so bolj, če so kreditirale podizvajalce, ki v tem stečaju izgubijo vseh 500.000.

Morm razmislit malo o tej logiki, ampak če je tako, potem rabimo le še kakšnega junaka, da nam za posamezne projekte namigne, po koliko na m2 so banke kreditirale ceglarijo, pa so mogoče delnice NLB čez 1 leto strong buy :-)

Banke za to operacijo ne rabijo svežega denarja niti kapitala (najverjetneje), mogoča je kaka posledica na kapitalu ali pa tudi ne.
Npr. Banka je dala 1,5 mio kredita za izgrdnjo 1000 kvadratnih metrov staovanj in zanj oblikovala 300.000 popravkov in je ločitvne upnik z zastavno pravico na stanovanjih. Ceglar je nategnil podizvajalce, ki jim ni plačal 500.000, skušal to prodati po 3000 za kvadratni meter. Če gre ceglar v stečaj lahko banka kupi stanovanja na dražbi po 1500 in za njih da 1.5 mio., ker je ločitveni upnik bo kupnina pritekla na njen račun in s tem denarjem bo zaprla 1,5. mio kredita od ceglarja. Namesto kredita bo imela v aktivi 1000 kvadratnih metrov stanovanj po nabavni ceni 1500 v izkazu uspeha pa 300.000 dobička zaradi sproščenih rezervacij in okrepljen kapital.
Tudi cena 1200 bi pomenila nič tekoče izgube in nespremenjen kapital in šele cena 1000 bi pomenila 200.000 nove izgube in zmanjšanje kapitala. To pa so že dolgoročno vzdržne cene, pri katerih bi se tudi povpraševanje povečalo.
Problemi za banke so bolj, če so kreditirale podizvajalce, ki v tem stečaju izgubijo vseh 500.000.

Če ta scenarij obstaja, mar si ni banka sposodila denarja za kreditiranje gradbincev in potemtakem če ji gradbinci niso vračali denarja, so banki še zmeraj ostajale obresti za denar, ki si ga je ona sposodila in če čaka več mesecev ali v Sloveniji po nekaj let na povračilo, potem dvomim da bi se banki tako lepo izšlo in četudi bi na koncu odkupila za 1,5mil stanovanj, tudi tu bi od nekje morala dobiti denar ...

Če ta scenarij obstaja, mar si ni banka sposodila denarja za kreditiranje gradbincev in potemtakem če ji gradbinci niso vračali denarja, so banki še zmeraj ostajale obresti za denar, ki si ga je ona sposodila in če čaka več mesecev ali v Sloveniji po nekaj let na povračilo, potem dvomim da bi se banki tako lepo izšlo

Banka je to, da ni dobila plačanih obresti in da je ceglar v težavah, v svojih bilancah za leto 2010 že upoštevala v obliki popravkov ali rezervacij za kredit (kar so v izkazu uspeha priznani odhodki in zato je imela mogoče lani izgubo).

in četudi bi na koncu odkupila za 1,5mil stanovanj, tudi tu bi od nekje morala dobiti denar ...

Očitno slabo poznaš bančno poslovanje. Banka si lahko tak znesek v žargonu "za zavrtet" sposodi na medbančnem trgu, plača kupnino za stanovanja, dobi iz kupnine ločitveno nakazilo za poplačilo kredita in vrne denar na medbančnem trgu. Taka operacija se lahko izvrši v enem dnevu.