tako enostavno spet ni, ko boš ti ugotovil, da je pizdarija, bo že davno prepozno za menjavo. razprava je res brez veze, ker gre predvsem za vprašanje tvojega odnosa do tveganja, o katerem pa ne vem nič.

Bob wrote:
tako enostavno spet ni, ko boš ti ugotovil, da je pizdarija, bo že davno prepozno za menjavo. razprava je res brez veze, ker gre predvsem za vprašanje tvojega odnosa do tveganja, o katerem pa ne vem nič.

 
Nisem nagnjen k visoki stopnji tveganja, ampak kot rečeno, faktor bistveno nižje anuitete z liborjem je pri odločanju težko odriniti na stran.

Torej ti in mas nedvoumno zagovarjata euribor in precej višjo anuiteto,  že v štartu (za kredit nad 15 let)??
Otac

zaupaj nam vsaj za kak znesek gre, da vidimo, če je vsaj za eno dobro večerjo na mesec razlike, drugače ti raje svetujem, da vzameš euribor in se odpoveš nedeljski pečenki.:)

otac wrote:

 
Nisem nagnjen k visoki stopnji tveganja, PRI EKSISTENČNIH ZADEVAH,  ampak kot rečeno, faktor bistveno nižje anuitete z liborjem je pri odločanju težko odriniti na stran.

Torej ti in mas nedvoumno zagovarjata euribor in precej višjo anuiteto,  že v štartu (za kredit nad 15 let)??
Otac

 

jaz zagovarjam dobro spanje. kaj se bo izkazalo za boljše pa na žalost ne vem.

Bob wrote:
zaupaj nam vsaj za kak znesek gre, da vidimo, če je vsaj za eno dobro večerjo na mesec razlike, drugače ti raje svetujem, da vzameš euribor in se odpoveš nedeljski pečenki.:)

13 - 15 mio sit; Točno nekje okoli nedeljske pečenke za 2 pri Gorjancu, kolikor vem... :)
Otac

 samo enkrat mesečno. sicer se ni za hvalit, ampak toliko sva dala midva z gustlom enkrat za pir, torej bi bilo bistveno bolj zdravo, če bi dala denar raje banki.:)

Tudi moj znesek se giblje nekje do max 15 mio sit, in tudi sam se TRENUTNO bolj nagibam k liborju. 

Kako pa kaj tujina, npr. Avstrija, ve kdo kaj o tem, še je zmeraj ugodnejša od naših hipotekarnih kreditov ?

da ne filozofiramo, na brzino sem izračunal, da če chf pridobi več kot 0,55% proti evru na leto, si v minusu. to velja za prvo leto, kasneje je potrebno upoštevati  še manjšanje glavnice, obrestno obrestni račun... in si če hočeš si izračunaj sam. sedaj pa oceni ali razlika pri obrestni meri krije tveganje večje spremembe med valutama. meni ne, tebi mogoče ja.

Bob tukaj trdijo da če se na mesečni ravni spremeni za 0.5 % potem smo na istem. Ti trdiš na letni ravni 0.5%.
Kdo ima zdaj prav?
Link :
http://med.over.net/...210&t=1210< /a>

petek je, grem na daljšo malico in se mi ne da računat. lahko, da sem se tudi zmotil. na uč, če se ti glavnica dvigne za 6% na leto ne more biti ravno najboljše.

Še enkrat, kako je kaj s tujino in hipotekarnimi krediti,  kdorkoli ?

HVALA

prehod naj bi bil možen, na Hypotu je 10.000sit stroška z menjavo. pa še odgovor, ja-v prim.da najemeš kredit pri Hypo zahtevajo da si njihov komitent in pri njih prejemaš plače, na Raifaisen krekovi banki pa ne-ti dve sta med najbolj ugodnimi v primerjavi v časopisih.
baje je pa v tujini zelo popularno financiranje nepremičnin z lizingom???

Pa s fafingom tudi.

Poglej, ne tega narobe vzeti, ampak vtis imam, da ti ni najbolj jasno kako se izracuna kredit in kaksni so pogoji. Lizing je s pravnega pogleda se malo bolj zakompliciran, s stroskovnega pa tudi, tako da ga kar pusti pri miru. Kajti ljudje, ki na celoten proces gledajo kot na crno skrinjico in gledajo samo na to, koliko je trenutni mesecni  obrok in kje se je treba podpisati, se bojo prej ali slej opekli. (Namig s kolom po glavi: to si ti).

Z 300.000 neto place in obrokom okoli 50.000 SIT mesecno si krepko pod hudim zakreditiranjem in ti ni treba prevec skrbeti. Ce pa prileze tvoj obrok nekje cez 1/3 tvojih mesecnih prihodkov, takrat pa je problem. Seveda je neumno, da ob tem gledas na tistih 5000 SIT razlike na mesec in se zato izpostavljas tveganju, ampak hej, tvoja stvar.

Danielle je napisal(a):
prehod naj bi bil možen, na Hypotu je 10.000sit stroška z menjavo. pa še odgovor, ja-v prim.da najemeš kredit pri Hypo zahtevajo da si njihov komitent in pri njih prejemaš plače, na Raifaisen krekovi banki pa ne-ti dve sta med najbolj ugodnimi v primerjavi v časopisih.
baje je pa v tujini zelo popularno financiranje nepremičnin z lizingom???

Reklamiraš lizinge?

Z besedo, če nepremičnino financiraš z lizingom postaneš lastnik šele na koncu "kreditnega" (zares lizinškega) obdobja. Če financiraš iz kredita pa na začetku, saj takoj po nakupu  vpisuješ v zemljiško knjigo lastninsko pravico nase. Iz stališča stanovalca je boljše stanovati v lastni nepremičnini, iz stališča lizingodajalca pa je bolj varno, da lizingojemalec pridobi lastninsko pravico šele po plačilu zadnjega obroka.

Vsaka od teh prednosti oz. ugodnosti ima svojo v denarju ocenjljivo vrednost. Če kupec da kaj na lastno varnost in varnost svoje naložbe se bo odločil za kredit. Nasprotno, če se da banki prepričat, bo vzel lizing.

D.

V obeh primerih moraš tko al tko plačevat obrok, in tud če maš stanovanje pod hipoteko ni tvoje, ga ne moreš kar tako prodat-isto kot pri lizingu. vem, da so v tujini dosti bolj priljubljeni lizingi nepremičnin pri nas pa še ne, ravno zaradi slabe reklame itd. važn je sm kakšni so kje pogoji in kaj komu odgovarja. drugače pa ne reklamiram lizinge, ker tudi sama ne vem kakšne so razlike, bi pa verjetn blo dobr narediti kakšen izračun?

lp

Danielle, brez zamere, ampak drži se raje medicine :-)))

Zelo bistvena razlika med kreditom in lizingom je ravno v lastninski pravici nad stanovanjem, ki je tvoje, čeprav je kredit zavarovan s hipoteko. V zemljiško knjigo se vpišeš ti, banka pa da gor "plombo", kar pomeni, da stanovanja lastnik ne more prodati dokler kredit ni poplačan (in mimogrede: tudi zavarovanje kredita ti potem ni treba plačati.).

Si pomislila na zoprn detajl, da gre lahko lizingodajalec tudi v stečaj in vsa njegova lastnina v stečajno maso za poplačilo upnikov?

Kako ga ne mores kar tako prodat? Seveda lahko, saj si lastnik. Iz denarja od prodaje potem poplacas hipotekarni kredit i nikome nista.

Primer: Imas lizing pri NLB. Evropsko sodisce za blablabla dosodi, d aje treba poplacati hrvaske varcevalce. REcimo da NLB nima na zalogi dovolj gotovine in proda nekaj premozenja. Tudi tvoje stanovanje. Koliko dobis od prodaje ti, glede na izplacilo glavnice in to, se ze zmanite po pogodbi. Vendar iz stanovanja letis, ko ti oni recejo.

Ce imas kredit, potem pa ne morejo prodajati tvoje lastnine. Prav tako je ne morejo dati v stecajno maso.

Čakaj Crni, zdaj pa še ti neumnosti pišeš.
NLB kljub hipoteki ne more prodati stanovanja niti pod razno, če ti tega nočeš.
Bi ga pa lahko v primeru, da ga imaš na lizing.

0902ISXdX je napisal(a):
Danielle, brez zamere, ampak drži se raje medicine :-)))

Zelo bistvena razlika med kreditom in lizingom je ravno v lastninski pravici nad stanovanjem, ki je tvoje, čeprav je kredit zavarovan s hipoteko. V zemljiško knjigo se vpišeš ti, banka pa da gor "plombo", kar pomeni, da stanovanja lastnik ne more prodati dokler kredit ni poplačan (in mimogrede: tudi zavarovanje kredita ti potem ni treba plačati.).

Si pomislila na zoprn detajl, da gre lahko lizingodajalec tudi v stečaj in vsa njegova lastnina v stečajno maso za poplačilo upnikov?

No, tudi ti se drži raje svoje stroke, katerakoli je že.. :)

Seveda lahko prodaš stanovanje, ki je obremenjeno s katerokoli stvarno pravico na tuji lastnini, saj prenašaš LASTNINSKO pravico, jasno, minus tiste pravice, katerih imetnik je kdo drug.

Res pa je, da kupec takega stanovanja ali hiše, ki je pod hipoteko ima dokaj nesigurno usodo.

Denimo, nekdo lahko kupi hišo, ki je pod hipoteko in se zaveže, da bo on odplačal preostanek kredita namesto originalnega kreditojemalca. Kar pomeni, da da kreditojemalcu le del kupnine, saj je zaradi stvarnega bremena na hiši lastninska pravica "manj vredna" (tudi sicer "ceno" ima lastninska pravica in ne hiša kot stvar..).

Naprej, "plomba" je zgolj zaznamba v zemljiški knjgi o prispeli vlogi za vpis v zemljiško knjigo. Dokler je "plomba" nerešena je pač plomba, toda njen pomen je v zagotavljanju vrstnega reda reševanja vlog za en in isti objekt, bodisi stanovanje, hišo, zemljišče ali ZKV. Če, torej, dve vlogi prideta na sodišče isti dan, šteje ura na žigu vložišča. Če prideta po pošti pa pojma nimam kako je.. Če prideta v različne dneve se, jasno, plombi vpisujeta zaporedno in se po FIFO tudi rešujeta.

Ko je enkrat "plomba" oz. vloga za zaznambo kake stvarne pravice ali bremena (npr. hipoteke ali užitka) rešena je rešena in preneha biti plomba, ampak postane normalen zaznamek v zemljiški knjigi v evidenčnem listu C ( Evidenčni list C zemljiškoknjižnega vložka se vpisujejo služnostna pravica (osebna služnost), pravica stvarnega bremena (oddelek C1), stvarne služnost (oddelek C2) in hipoteka ter zemljiškoknjižni dolg (oddelek C3))

LP
D.

Ma ja, pozabil sem napisati lizing namesto kredit. Sicer pa je vse itak bob ob steno. Detajlov je pa itak se veliko vec in bo ze kaksen nadebudni pravnik nalozil zraven z lopato.

Darko, jaz sem samo na kratko hotel poudariti razliko med lizingom in kreditom.
Ob enajstih zvečer se mi res ne da preveč na vejice in leporečje paziti ;-) ...


Pozicija: sem že kupil kar nekaj nepremičnin; tudi takšne s kopico "plomb"... (mimogrede: nihče resen ne pošilja "plomb" po pošti ampak jih "štemplja" osebno ;-))

Je že, je že :-))))


Ej: to ne velja.
Popravljaš... zdaj pa moj post izgubi smisel.
No, pa vseeno še ena stvar: če evropsko sodišče presodi v korist tujih varčevalcev in začne NLB prodajati svoje nepremičnine, potem ta konkretna nepremičnina ne bi bila v nevarnosti.... ker.... ker NLB d.d. ni lizingodajalec..... ampak je to NLB Leasing d.o.o. :-))))

Aja aja, ali pa NNLB d.d. (NajNovejsa...)


Ja, I get the point :P

otac je napisal(a):

Gotovo imaš v končni fazi prav.
Ampak meni je naprimer (verjamem, da tudi mnogim drugim kreditojemalcem) poglaviten argument bistveno nižja anuiteta z liborjem, pri istem znesku kredita in odplačilni dobi.

Pa dobro ti razumes da so nepremicninski krediti ponavadi na zelo zelo dolg cas? Si predstavljas, kako dolgo casa je to in kaj vse se bo spreminjalo? Pa to niso delnice makedonske banke ki jo lahko prodas drug dan ko zacne pikirati...

Pomisli da bi 20 let nazaj vzel kredit. Pomisli, koliko stvari se je v tem cajtu spremenilo. Pa se nagradno vprasanje. Ameriske obrestne mere se sedaj recimo gibljejo "odkar pomnimo" tam v obmocju 3-5% tako na oko. Zelo na oko. No, mi znas reci, kaksne so bile najvecje v zadnjih 30 letih? Tako po tvojem obcutku, brez iskanja po virih?

0902ISXdX je napisal(a):
Danielle, brez zamere, ampak drži se raje medicine :-)))

Vidim, da slovenija rabi se nekaj Orionov.

x0 je napisal(a):

Vidim, da slovenija rabi se nekaj Orionov.

tudi osnovne sole niso vec to, kar so vcasih bile.

stjanika je napisal(a):
Ali mogoče veste katera banka ponuja najugodnejše nepremičninske kredite, lahko z zastavitvijo hipoteke ?

HVALA

 
Preveri še na Volksbank