Imorent je lastnik največjih mednarodnih poslovnih verig in se mu ni bati za že obstoječe posle.Vendar se tudi trgovci malo bojijo odpirati nove centre,saj kupna moč pada,nepremičnina sama pa tudi nima dolgoročne perspektive.Težje je malim leasing hišam,ki živijo zgolj od marže in tujega kapitala.Refinanciranja kreditov ni in lahko se zgodi,da koga,ki nima dobrega zaledja zmanjka.Težko si predstavljam,kako bomo brez zakona o leasigu reševali takšne spore.

Ko seštejemo vse dejavnike, ni težko priti do ugotovitve, da so marže lizinških družb višje kot pred časom.   

Toliko o pričakovanju, da bo manjši promet dolgoročno privedel do nižjih cen... manjši promet bo kvečjemu zvišal marže.

tycoon2 je napisal(a):

Toliko o pričakovanju, da bo manjši promet dolgoročno privedel do nižjih cen... manjši promet bo kvečjemu zvišal marže.

  Biser. Višja marža bo udarila investitorje in gradbenike. Za financiranje projektov, ki že tako nimajo lepih izgledov na trgu, morajo plačevati precej dražji denar kot doslej.
Kaj misliš da bo posledica tega ? Da bodo povečali cene in vztrajali pri neprometu ?

tycoon2 je napisal(a):

Toliko o pričakovanju, da bo manjši promet dolgoročno privedel do nižjih cen... manjši promet bo kvečjemu zvišal marže.

 
Apples and oranges, če to primerjaš z nepremičninskimi cenami. Tukaj so marže večje zaradi povečanega tveganja, kot pri vseh posojilih ne pa zaradi nižjega povpraševanja. Correlation != causation.

Marže so višje predvsem zaradi nižjega povpraševanja... banke ali leasing hiše tveganje zmanjšujejo s povečanimi zahtevami po garancijah, donosnost pa ob manjšem povpraševanju po financiranju ohranjajo z višanjem marž... podobno je z vsemi ostalimi dobrinami in storitvami, vključno z nepremičninami.... manjši promet dolgoročno neizogibno privede do višjih marž.

tycoon2 je napisal(a):
Marže so višje predvsem zaradi nižjega povpraševanja... banke ali leasing hiše tveganje zmanjšujejo s povečanimi zahtevami po garancijah, donosnost pa ob manjšem povpraševanju po financiranju ohranjajo z višanjem marž... podobno je z vsemi ostalimi dobrinami in storitvami, vključno z nepremičninami.... manjši promet dolgoročno neizogibno privede do višjih marž.

 
Tvoja logika by extension implicira da Leasing hiše sedaj niso držale marže toliko visoke kot bi trg dovoljeval, kar je totalen nesmisel ;) .

Potem pa ti pojasni, kako jih lahko zdaj dovoljuje, ko je še manj povpraševanja po financiranju?

Koliksne so marze, ce je povprasevanje 0?

Marže morajo bit tolikšne, da zagotavljajo profit... očitno povpraševanje po financiranju ni 0, če ne bi banke in leasing hiše množično zapirale svoja vrata.

Hotel sem ponazoriti, da je neka meja, koliko so lahko visoke marze, ker si rekel, da manj kot je financiranja, visje so marze, sem pac postavil na ekstrem. Banke in leasing hise so povisale pribitke, da se zavarujejo pred rizicnimi skupinami kreditojemalcev, ceprav so obrestne mere (za depozite!) na najnizjih zgodovinskih nivojih...

Nimaš prav... pred rizikom so se zavarovale z dodatnimi in boljšimi garancijami... pribitke so pa povišale za zagotovitev profita ob zmanjšanem prometu.

Evo, priznam, da nisem prebral clanka do sedaj, ampak v casu varcevanja in ostajanja brez sluzbe in znizevanja plac, so ljudje kreditojemalci zagotovo dodatno spodbujeni, da jemljejo kredite. Ce ze investitorjev ni, ki bi naj bili bolj preudarni, ce si obetajo profit.
 
Pribitki so višji Prav zaradi novih tveganj je tudi cena financiranja višja. V Raiffeisen Leasingu so pritrdili tej tezi, vendar dodajajo, da je zaradi nizke stopnje temeljne obrestne mere skupna obrestna mera približno enaka kot lani. S pravilnim vrednotenjem tveganj nepremičninskih projektov so se spremenile tudi obrestne mere. Predvsem pribitki, pravi Boris Tuma in pojasnjuje, da so se močno povečali likvidnostni stroški financiranja. Temu dodaja tudi bolj realistične ocene tveganj, kar še dodatno dviga pribitke.

Kakorkoli obrneš, kriza in manjše povpraševanje je povzročilo dvig cen ne pa znižanje, čeprav se po zagotavljanju zagovornikov zakona ponudbe in povpraševanja, to ne bi smelo zgoditi.

tycoon2 je napisal(a):
Kakorkoli obrneš, kriza in manjše povpraševanje je povzročilo dvig cen ne pa znižanje , čeprav se po zagotavljanju zagovornikov zakona ponudbe in povpraševanja, to ne bi smelo zgoditi.

 Dvig cen DENARJA. 
 Dražji denar povečuje pritiske na strani zainvestiranih prodajalcev. Neprodaja je vsak dan dražja.
 In ko bo pritisk dovolj velik .... se stvar razsuje.

 
 

Dthor je napisal(a):

 Dvig cen DENARJA. 
 

 
Nima veze... denarja ali dobrin... če slepo verjamemo zakonu ponudbe in povpraševanja, bi se ob manjšem povpraševanju morala nižati tudi cena denarja.

...Po drugi strani pa bi želeli nadaljevati investicijo, vendar jim banke ne morejo ali pa nočejo več stati ob strani...
...Kriza je naredila svoje, nepremičnine se ne prodajajo več vnaprej, kot so se še pred časom, zato so tveganja večja...
...Med njimi prednjači nezmožnost odplačevanja obrokov predvsem zaradi sprememb v makroekonomskem okolju...
...V Raiffeisen Leasingu so pritrdili tej tezi, vendar dodajajo, da je zaradi nizke stopnje temeljne obrestne mere skupna obrestna mera približno enaka kot lani ...

Zdaj, ne vem, ce je sel pribitek gor za X, obresti dol za Y, promet pa dol za Z, in ce banka dosega se vedno enak profit P kot v casu konjunkture...

Saj se! Denar se vbrizgava v sistem, da povecuje likvidnost, in se nizke obrestne mere so, torej je malo vreden in lahko dostopen. Banke pa ne upajo zdaj tvegati, ker delajo z velikimi denarji, da ne bi prislo N povprecnezev prislo in vrglo banke iz ravnotezja, ce kriza se dodatno zategne, ce ze odmislimo razne tycoone (s tem mislim Srota in Bavcarja itd.) itd.

Banki pac ne pomeni toliko profit iz naslova nepremicnin, ker ne vedo, ce se bodo prodale nepremicnine se sploh. Torej manjsi realiziran profit, kot pa moznost gromozanske skode.

Preprosto tega denarja ne potrebujejo v taksni meri, saj pa so ja polne injiciranega denarja in bancnih pologov iz zadnjega leta.

Ceprav, kar se mene osebno tice, lahko zvisajo obresti za kredite za 1000% ali vec ;)

dalex je napisal(a):

Zdaj, ne vem, ce je sel pribitek gor za X, obresti dol za Y, promet pa dol za Z, in ce banka dosega se vedno enak profit P kot v casu konjunkture...

 To boš moral banke vprašat... upam pa, da ti je zdaj jasno, da se marže ob manjšem prometu zvišujejo, ne pa znižujejo.

dalex je napisal(a):
Preprosto tega denarja ne potrebujejo v taksni meri, saj pa so ja polne injiciranega denarja in bancnih pologov iz zadnjega leta. 

To ti misliš... naše banke so večino virov financiranja pridobivale na medbančnem trgu, ne pa iz depozitov.

No, banka zagotovo ne dosega enakega profita, bom zvecer pogledal bilance nekaterih najvecjih bank in leasing his in potem napisem kaj bolj konkretnega. Lahko se dogovorimo, da tudi ti pogledas kaksno :)

Stroski financiranja za kreditojemalca so priblizno enaki, le strukture se je spremenila v korist bankam, poleg tega, da vsem kar ne odobrijo vec kredita, kar je dobro in skoda, da tega niso pocele ze prej.

Zdaj so banke polne depozitov/gotovine in so obrestne mere nizke da zacne folk trošit in poganjat ekonomijo... Ce banka potrebuje denar, bo dala visoke obresti na depozite, da pride cimvec ljudi z denarjam v banko in ji ga pusti. Obratno velja, ce je banka polna, ne potrebuje vec denarja (nima zdaj to zveze, ali depozitov slovenskega prebivalstva ali kaksnega posojila od druge banke po ugodni obrestni meri!)

Zakaj ljudje vec ne trošijo, ce pa na banki dobijo samo 1-2% obresti za depozit?

dalex je napisal(a):
No, banka zagotovo ne dosega enakega profita, bom zvecer pogledal bilance nekaterih najvecjih bank in leasing his in potem napisem kaj bolj konkretnega. Lahko se dogovorimo, da tudi ti pogledas kaksno :)

Stroski financiranja za kreditojemalca so priblizno enaki, le strukture se je spremenila v korist bankam, poleg tega, da vsem kar ne odobrijo vec kredita, kar je dobro in skoda, da tega niso pocele ze prej.

 
Kdo misliš, da financira lizing hiše?. Ta oblika zadolževanja je le en dodatni kreditni derivat kot tudi liz-bek.
Nizke obresti so zaradi ........nizke inflacije. So pa zato ostali stroški (pre)visoki. Uživaj v branju donosov bank :-).Lep dan.

dalex je napisal(a):
No, banka zagotovo ne dosega enakega profita 

Seveda ne.. letos se s tem malokdo lahko pohvali... ampak iluzorno je pričakovat, da bo na dolgi rok zaradi tega vse pol ceneje.

Lizing hise so financirane s strani tistega, ki ima veliko denarja, navadno so to banke :) Leasing ima sicer precej prednosti pred kreditom ;)

Mimogrede, monetaristi pravijo tako :
In this formula, the general price level is affected by the level of economic activity (Q), the quantity of money (M) and the velocity of money (V). The formula is an identity because the velocity of money (V) is defined to be the ratio of final expenditure (PxQ) to the quantity of money (M).

Glede obresti pa tako :
Interest rates are the main determinant of investment on a macroeconomic scale. Broadly speaking, if interest rates increase across the board, then investment decreases, causing a fall in national income.

Ce banke sploh ne bi dajale vec kreditov, ne bi bilo samo pol ceneje, ampak bi se svet, kot ga poznamo, v celoti ustavil :)

dalex je napisal(a):

Zakaj ljudje vec ne trošijo

 Ker so posrani... in manj kot bomo trošili, bolj se bomo pogrezali v krizo.

Banke so pa samo trgovci z denarjem, ki živijo od tega, da si denar ceneje izposojajo in dražje plasirajo naprej... če tega ne delajo, lahko kaj hitro zaprejo štacuno.

Torej bi morali biti spodbujeni, da ne varcujejo (ampak kupujejo delnice, nepremicnine, investirajo vse zivo), ce pa potrebujejo 70 let, da se podvoji vlozek na banki pri 1% OM??

Banke sicer zelijo zascititi svoje investicije (kot verjetno ti) in ne posojajo ljudem, za katere niso prepricane, da jim bodo vrnili, ker krize pac ne morejo izkljuciti; ce bi se sle ekonomijo obsega, bi pac posojale vse povprek za nepremicnine, ki so menda najbolj varna nalozba pa se jim bo ja izplacalo na dolgi rok, ce bi imeli 1% OM na kredite? Bi prislo vec ali manj kupcev in investitorjev?

dalex je napisal(a):
Lizing hise so financirane s strani tistega, ki ima veliko denarja, navadno so to banke :) Leasing ima sicer precej prednosti pred kreditom ;)

Mimogrede, monetaristi pravijo tako :
In this formula, the general price level is affected by the level of economic activity (Q), the quantity of money (M) and the velocity of money (V). The formula is an identity because the velocity of money (V) is defined to be the ratio of final expenditure (PxQ) to the quantity of money (M).

Glede obresti pa tako :
Interest rates are the main determinant of investment on a macroeconomic scale. Broadly speaking, if interest rates increase across the board, then investment decreases, causing a fall in national income.

 :-), pa smo konkretni. Problem je omrtvičen bančni kapital, ki ga z nizkimi obrestmi skušajo vlade pognati naokoli po žilah v obliki kreditov za naložbe, trošenje vseh vrst.  Pa ni tako, banke so trenutno paralitične......torej invalidne. Ne opravljajo svoje funkcije v polnem pomenu besede. Najprej se rabi kredte za likvidnost, za dokončanje začetih podvigov iin šele nato za nove.........Lep dan.

dalex je napisal(a):
Ce banke sploh ne bi dajale vec kreditov, ne bi bilo samo pol ceneje, ampak bi se svet, kot ga poznamo, v celoti ustavil :)

 Ne bi se ustavil, ampak bi se zavrtel malo nazaj ;)  Če hočeš videt, kakšno bi bilo življenje brez kreditiranja, si poglej kakšno revno državo v Afriki ali Aziji ;)

E, tega pa zdaj res ne razumem, pri trilijonih injiciranega denarja, domnevni hiperinflaciji (zaradi viskov denarja) po koncu krize, pri verjetno eni najvecjih stopnji denarja v bankah glede depozitov in zgodovinsko najnizjih obrestnih merih v clovestu, jamstvenim shemam, odkupom toxic assets, po lastnih kriterijih za stress teste, imajo banke tezave? Meni se je vedno zdelo, da imajo banke tezave s trenutnim zaupanjem do kreditojemalcev (v Sloveniji). Jah, nisem jaz posojal raznim tajkunom :))