Drži,važno je imeti dobrega očeta z dolgo "poslovno " prakso!

saj poglej kljukce na kadu pa sodu pa tako naprej, kaj pa ti znajo razen vezane trgovine s procentnim računom nekje drugje

Vi, Vas, Ti, Te ipd. se pravilno slovnicno pise z malo.

Se strinjam, da EF in PF ne generira najboljših kadrov. Še zdaleč pa ni to osamljen primer. Celotno naše šolstvo z redkimi izjemami producira zelo slab kader. Ko pridejo k meni delat študenti dejansko ne znajo zračunat cene brez DDV. Znanec iz tehnične fakultete me sprašuje zakaj nejegov fotoapatrat dela tako male slike (resolucijo je imel na 640 * 480). Potem da ne govorim o računalniku, word še obvladajo, excel je višja znanost,... Kadrovski manager iz FDV me je vrašal katera stopnja je ekonomski tehnik,... Dokler ne bo selekcije bo tako kot je. V slo lahko vsak diplomira, naredi izpit za avto, hodi v glasbeno šolo, če si le želi in je vztrajen. Danes mladi raziskovalec (bodoči dr.) je en izpit ponavljal 14 krat na FKKT!?!?!? To ni normalno. Treba je kriterije zaostrit.

Glede na profesorje, ki delijo znanje na teh fakultetah, je rezultat pričakovan.


Minister Križanič Press

"Ne verjamem, da je slovenska znanost sposobna z novimi tehnološkimi izdelki ustvariti svetovni tehnološki preboj (vsa čast izjemam kot sta Akrapovič in Uršič)."

Zagotovo ni, to je le pesek v oči. Navsezadnje, ali je Akrapovič mogoče "znanost"? Tehnološke preboje na trgu ne ustvarja znanost, še najmanj državna znanost.

Katera univerza je ustvarila npr. iPhone? Seveda nobena - čeprav je v njem vsebovano veliko dognanj različnih univerz celotnega sveta.

Naša pričakovanja so prevelika in gre zgolj za načrtno pretakanje denarja iz gospodarstva v državno znanost, ki ničesar resnega ne prispeva. To je skriti davek, nič drugega. Še ena pijavka, ki se hrani z našim gospodarstvom.

eliot je napisal(a):
"Ne verjamem, da je slovenska znanost sposobna z novimi tehnološkimi izdelki ustvariti svetovni tehnološki preboj (vsa čast izjemam kot sta Akrapovič in Uršič)." Zagotovo ni, to je le pesek v oči. Navsezadnje, ali je Akrapovič mogoče "znanost"? Tehnološke preboje na trgu ne ustvarja znanost, še najmanj državna znanost. Katera univerza je ustvarila npr. iPhone? Seveda nobena - čeprav je v njem vsebovano veliko dognanj različnih univerz celotnega sveta. Naša pričakovanja so prevelika in gre zgolj za načrtno pretakanje denarja iz gospodarstva v državno znanost, ki ničesar resnega ne prispeva. To je skriti davek, nič drugega. Še ena pijavka, ki se hrani z našim gospodarstvom.

Točno to, slovenska znanost je na podobni stopnji kot slovensko kmetijstvo. Sam sem si obljubil, da ne zaposlim nobenega akademika z več kot 4-5let fakultete.

zima1188 je napisal(a):

Točno to, slovenska znanost je na podobni stopnji kot slovensko kmetijstvo. Sam sem si obljubil, da ne zaposlim nobenega akademika z več kot 4-5let fakultete.

 
Ma dajte no, ne mečite vse v isti koš, ogromno ljudi, ki ima znanja išče in dela v tujini, ker pač doma ne dobijo službe ali pa jih slabo plačujejo in še pogoji dela so katastrofa...

eliot je napisal(a):
"Ne verjamem, da je slovenska znanost sposobna z novimi tehnološkimi izdelki ustvariti svetovni tehnološki preboj (vsa čast izjemam kot sta Akrapovič in Uršič)." Zagotovo ni, to je le pesek v oči. Navsezadnje, ali je Akrapovič mogoče "znanost"? Tehnološke preboje na trgu ne ustvarja znanost, še najmanj državna znanost. Katera univerza je ustvarila npr. iPhone? Seveda nobena - čeprav je v njem vsebovano veliko dognanj različnih univerz celotnega sveta. Naša pričakovanja so prevelika in gre zgolj za načrtno pretakanje denarja iz gospodarstva v državno znanost, ki ničesar resnega ne prispeva. To je skriti davek, nič drugega. Še ena pijavka, ki se hrani z našim gospodarstvom.

 Za to, da prihajajo na trg novi tehnološki izdelki, mora špilat oboje- in znanost na univerzah in privat R&D. In ne samo to- tudi sodelovati morata in kadri morajo krožiti od enega k drugemu.

 Pri nas ni ne enega, ne drugega, ne tretjega. Na univerzah (vsaka čast redkim izjemam, seveda) se grejo samo člankopisje, v gospodarstvu pa na R&D gledajo kot na nebodigatreba strošek in ga ob katerikoli primerni priliki ukinejo. Na univerzah gledajo zviška na tiste, ki si mažejo roke s konkretnim delom, v gospodarstvu pa nočejo jemati v službo ljudi z akademskimi titulami, ker so povečini dejansko neuporabni za karkoli konkretnega. In to se vleče že odkar vem zase. FUBAR.

eliot je napisal(a):
. Katera univerza je ustvarila npr. iPhone? Seveda nobena - čeprav je v njem vsebovano veliko dognanj različnih univerz celotnega sveta.

A nisi malo v nasprotju s samim sabo pri tej kritiki znanosti? Ocitno je, da brez raziskav, ki jih ni delal apple, iphona se zdalec ne bi bilo.

Sicer pa osebno napovedujem nadaljnje znizevanje kvalitete kadrov, ki prihajajo iz univerz. Delodajalci pa se bodo morali tudi koncno nauciti, da ce spodbujajo delavce k papirjem, bodo dobili papir.

Najbolj bizarno je to, da v marsikateri firmi pomanjkanje papirja uporabljajo za izgovor, da ljudi ne placajo bolje (kao saj bi te placali, a ves, ampak ne moremo, imas samo srednjo solo - what a fuckin' beden izgovor), obenem se pa cudijo, da je prislo do inflacije papirnatih diplom. Pizda, pa a vsi mislite, da je folk neumen? Ce gospodarstvo daje signale, da je pomemben predvsem papir, kaj bodo potem hoteli dijaki in studenti? Ja papir valjda.

mataj je napisal(a):

 Za to, da prihajajo na trg novi tehnološki izdelki, mora špilat oboje- in znanost na univerzah in privat R&D. In ne samo to- tudi sodelovati morata in kadri morajo krožiti od enega k drugemu.

 Pri nas ni ne enega, ne drugega, ne tretjega. Na univerzah (vsaka čast redkim izjemam, seveda) se grejo samo člankopisje, v gospodarstvu pa na R&D gledajo kot na nebodigatreba strošek in ga ob katerikoli primerni priliki ukinejo. Na univerzah gledajo zviška na tiste, ki si mažejo roke s konkretnim delom, v gospodarstvu pa nočejo jemati v službo ljudi z akademskimi titulami, ker so povečini dejansko neuporabni za karkoli konkretnega. In to se vleče že odkar vem zase. FUBAR.

 
Obenem pa se vedno nobenemu ne stegne, da bi potem morali nehali gledati na akademske titule, ampak preverjati sposobnosti zaposlenih. Na cloveka, ki zasluzi recimo 2000 EUR neto s srednjo solo v firmi z vec kot 500 ljudi, bomo morali ocitno se cakati.

Sicer pa je moja teza, da je vir vseh problemov zjeban trg delovne sile z rigidno zakonodajo. Efekti tega se prenasajo navzgor in navzdol po lestvici. Deficitarni kadri imajo ze 20 let nizke place, suficitarni pa visoke. (pa ne mi sedaj o javnem sektorju, v privatnem (tistem tajkunsko-privatnem, kjer dela vecina zaposlenih v sloveniji) je isto).

zima1188 je napisal(a):

Točno to, slovenska znanost je na podobni stopnji kot slovensko kmetijstvo. Sam sem si obljubil, da ne zaposlim nobenega akademika z več kot 4-5let fakultete.

 
Jah, tako bos verjetno zgubil marsikatero dobro priloznost - podobno, kot ce bi rekel, da ne zaposlis nobene blondinke.

Jaz povem iz izkušenj, da poznam kar nekaj ljudi, s katerimi sem skupaj gulil srednješolske klopi, ki so sloveli kot največji gumpci in so imeli skupno več negativnih kot pozitivnih ocen (še posebej pri matematičnih predmetih) in so danes dipl.ekon.

Pri pravnikih je ta nivo vendarle veliko višji, vendar se tudi meni zdi, da se kvaliteta šolanega kadra slabša.

Tako, da se se povsem strinjam z jbi, v Sloveniji šteje le vztrajnost in ne znanje, inteligenca, inovativnost ipd. Sicer pa cenim vztrajnost, vendar v kombinaciji z drugimi človeškimi lastnostmi in vrednotami.

JBi, popolno se strinjam!!!

Sam sem nedavno uni. diplomiral (z najvišjo oceno) in priznam, da nisem odnesel kaj prida znanja iz tega komunističnega sistema (na srečo sem uspel v drugih sistemih), poleg tega sem diplomo pisal popolnoma rutinsko, brez večjega naprezanja. Dr., ki je 14 krat ponavljal izpit trženja na EFju, bo še naprej doktor, vse dokler bo visokošolstvo gledalo na višino profita in s tem čim večje število vpisnih mest, namesto na višino stroke.

JBi je napisal(a):
Se strinjam, da EF in PF ne generira najboljših kadrov. Še zdaleč pa ni to osamljen primer. Celotno naše šolstvo z redkimi izjemami producira zelo slab kader. Ko pridejo k meni delat študenti dejansko ne znajo zračunat cene brez DDV. Znanec iz tehnične fakultete me sprašuje zakaj nejegov fotoapatrat dela tako male slike (resolucijo je imel na 640 * 480). Potem da ne govorim o računalniku, word še obvladajo, excel je višja znanost,... Kadrovski manager iz FDV me je vrašal katera stopnja je ekonomski tehnik ,... Dokler ne bo selekcije bo tako kot je. V slo lahko vsak diplomira, naredi izpit za avto, hodi v glasbeno šolo, če si le želi in je vztrajen. Danes mladi raziskovalec (bodoči dr.) je en izpit ponavljal 14 krat na FKKT!?!?!? To ni normalno. Treba je kriterije zaostrit.

Kaj pa take jemlješ:).  Ali pa jih nauči skrivnosti tvojih kalkulacij. Polanič navrže neznanje izračuna procentnega računa pri diplomiranih ekonomistih:-). Ekonomisti ali obresti ali procenti račun so njegova travma:-). In pravniki seveda.... Njegova trditev seveda ne drži. Koliko je takšnih trditev v njegovi misleni zgradbi b. ve. ? Mislim - regresiranje drugih ...na pamet in vnaprej...

Procenti računi kot on pravi (se jim v slovenščini drugače reče..a uči pravnike slovensko poved) so stvar osnovne šole, bolj zahtevni in praktično uporabni so stvar srednje šole. Tudi naobrestovanje in razobrestovanje je stvar že srednje šule.  Če ve kaj pomeni prvo in drugo? Na fakulteti pa še kaj več in drugega. Lep dan.

bc123a je napisal(a):

 ampak preverjati sposobnosti zaposlenih 

 Ma koga bojo MBA meneđeri in tajkini preverjali, če nimajo pojma o stvareh, ki naj bi jih menedžirali. Oni lahko preverjajo sposobnost samo na svojem področju, naprimer kako dobro se kdo grebe, blefira, leze v rit in podobno.

Kdor je poslušal predavanja na EF pri prof. Arh-u, se spomni kaj bi ta naredil, če bi kdo napisal procentni račun in ne odstotni račun.

mobi23 je napisal(a):
Kdor je poslušal predavanja na EF pri prof. Arh-u, se spomni kaj bi ta naredil, če bi kdo napisal procentni račun in ne odstotni račun.

 Če prav poznam tovrstne jezikovne nacije, ga ne bi pretirano motilo, če bi kdo kaj napačno izračunal- če bi napako sploh opazil, seveda. Važno je, da uporabi pravilen, lep slovenski izraz.

mataj je napisal(a):

 Za to, da prihajajo na trg novi tehnološki izdelki, mora špilat oboje- in znanost na univerzah in privat R&D. In ne samo to- tudi sodelovati morata in kadri morajo krožiti od enega k drugemu.

 Pri nas ni ne enega, ne drugega, ne tretjega. Na univerzah (vsaka čast redkim izjemam, seveda) se grejo samo člankopisje, v gospodarstvu pa na R&D gledajo kot na nebodigatreba strošek in ga ob katerikoli primerni priliki ukinejo. Na univerzah gledajo zviška na tiste, ki si mažejo roke s konkretnim delom, v gospodarstvu pa nočejo jemati v službo ljudi z akademskimi titulami, ker so povečini dejansko neuporabni za karkoli konkretnega. In to se vleče že odkar vem zase. FUBAR.

 no, jaz pa poznam enega, ki je bil mladi raziskovalec - strojnik z magisterijem. Sedaj pa dela v R&D v Ivančni.
ok, povratne povezave z unverzo pa milslm, da ni.

mobi23 je napisal(a):
Kdor je poslušal predavanja na EF pri prof. Arh-u, se spomni kaj bi ta naredil, če bi kdo napisal procentni račun in ne odstotni račun.

In si imel obcutek da je ta clovek od statistike kaj pametnega naucil? Bil je naci, ki je bil dovolj zoprn, da so ga na koncu zjebali lastni kolegi. Pardon, ex. studenti, ki so napredovali hitreje od njega :)

PS. Vidim, da je ze pokojni ... hmm, se pravi do smrti ni uspel priti skozi s tistim doktoratom...

Tisti 14x padli končno Dr. je potem uporaben kot profesor, državni uslužbenec ali politik, za gospodarstvo je sicer neuporaben, pa kaj, tam so tako ali tako mizerne plače, pa še delati moraš znati.

mobi23 je napisal(a):
Kdor je poslušal predavanja na EF pri prof. Arh-u, se spomni kaj bi ta naredil, če bi kdo napisal procentni račun in ne odstotni račun.

 
prenekateri ne ločijo med odstotki in odstotnimi točkami

ja če nas učijo križaniči, mencigerji, potem smo pa tam kjer smo floskule sem pa tja in tipičen primer tega je recimo rezultat slovenskih uniover je pahor, floskula doktor, a on zna zračunat procentni račun

@eliot

"Navsezadnje, ali je Akrapovič mogoče "znanost"?"

Očitno je, da se na izdelavo športnih izpušnih sistemov in tehnologijo ki stoji za tem, ne spoznaš najbolje.

sajtrga je napisal(a):

 no, jaz pa poznam enega, ki je bil mladi raziskovalec - strojnik z magisterijem. Sedaj pa dela v R&D v Ivančni.
ok, povratne povezave z unverzo pa milslm, da ni.

 Kdo je plačal magisterij? Sam, ali njegovo podjetje?

mataj je napisal(a):

 Kdo je plačal magisterij? Sam, ali njegovo podjetje?

 
mladi raziskovalec je bil

bojsn je napisal(a):
Vi, Vas, Ti, Te ipd. se pravilno slovnicno pise z malo.

 
Ko želimo sogovorniku izraziti svoje spoštovanje, da ga cenimo in v primerih, ko nismo z njim ravno v neposrednem prijateljskem ali tovariškem odnosu, se piše z veliko začetnico. Torej to ni napaka!

sajtrga je napisal(a):

 
mladi raziskovalec je bil

 Je pač ugotovil, da akademska kariera ni zanj.

 Tega, da bi nekdo z nekajletnimi izkušnjami v industriji prešaltal na univerzo, ne boš videl, obratno pa še manj.

JBi je napisal(a):
Se strinjam, da EF in PF ne generira najboljših kadrov. Še zdaleč pa ni to osamljen primer. Celotno naše šolstvo z redkimi izjemami producira zelo slab kader. Ko pridejo k meni delat študenti dejansko ne znajo zračunat cene brez DDV. Znanec iz tehnične fakultete me sprašuje zakaj nejegov fotoapatrat dela tako male slike (resolucijo je imel na 640 * 480). Potem da ne govorim o računalniku, word še obvladajo, excel je višja znanost,... Kadrovski manager iz FDV me je vrašal katera stopnja je ekonomski tehnik,... Dokler ne bo selekcije bo tako kot je.

 In kdo naj dela selekcijo?

To da je bil prof. Arh naci pa nisem vedel, vem pa da je bil von Braun naci.