Seveda primanjkuje gradbenih inženirjev. Zato pa imamo poln FDV, kjer vzgajajo socialne inženirje.

 Nabijanje o pomanjkanju inženirjev (oziroma tehničnega kadra na splošno) je najbolj zanesljiv znak, da je določena panoga v težavah. Začne se kako leto preden začnejo podjetja metati ljudi (vključno z inženirji) na cesto in propadati.

 Ko se poslovni rezultati začnejo slabšati, morajo člani vodstvene hirearhije najti nek izgovor, da to opravičijo. "Našli smo ogromno zainteresiranih strank, imamo kup poslov, vendar pa si jih ne upamo sprejeti, ker ni dovolj ustrezno usposobljenega kadra, da bi lahko speljali projekte" je eden od boljših. V bistvu gre tu za prikrito samohvalo in vsak šef ga bo z veseljem sprejel in prenesel gor oberšefu.

Se strinjam z matej-em.
Tole čvekanje o pomanjkanju inženirjev gradbeništva in strojništva je ena velika farsa. Realnost so mizerne plače v tehnološko zaostalih in sprivatiziranih podjetjih in popolnoma necenjen poklic brez vsake perpektive za boljše pogoje. Sicer z veseljem opravljam svoj poklic ampak svojemu otroku ne bom nikoli priporočil tega poklica ampak ga bom probal usmeriti za pravnika, ekonomista, farmacevta, medicinca.

0302VaLan je napisal(a):
Se strinjam z matej-em. Tole čvekanje o pomanjkanju inženirjev gradbeništva in strojništva je ena velika farsa. Realnost so mizerne plače v tehnološko zaostalih in sprivatiziranih podjetjih in popolnoma necenjen poklic brez vsake perpektive za boljše pogoje. Sicer z veseljem opravljam svoj poklic ampak svojemu otroku ne bom nikoli priporočil tega poklica ampak ga bom probal usmeriti za pravnika, ekonomista, farmacevta, medicinca.

 
En moj kolega s faxa, ki je za zdaj še ravnotako le informatik, je to lepo strnil v stavek "Raje sem upokojen pravnik, kot upokojen informatik."

za mesečno plačo inženirja je treba delati na borzi eno uro, na LJ.univerzi pa štiri (šolske) ure.................

Fuck, stari, na dan zasluzis 8000€? Respekt...

mataj je napisal(a):
  Nabijanje o pomanjkanju inženirjev (oziroma tehničnega kadra na splošno) je najbolj zanesljiv znak, da je določena panoga v težavah. Začne se kako leto preden začnejo podjetja metati ljudi (vključno z inženirji) na cesto in propadati.

 Ko se poslovni rezultati začnejo slabšati, morajo člani vodstvene hirearhije najti nek izgovor, da to opravičijo. "Našli smo ogromno zainteresiranih strank, imamo kup poslov, vendar pa si jih ne upamo sprejeti, ker ni dovolj ustrezno usposobljenega kadra, da bi lahko speljali projekte" je eden od boljših. V bistvu gre tu za prikrito samohvalo in vsak šef ga bo z veseljem sprejel in prenesel gor oberšefu.

 Bolje bi bilo da napišejo "pomanjkanje inženirjev, ki so pripravljeni delati za nizko plačo". Če je dobra plača, ni nobenega pomanjkanja (razen če gre res za zelo zelo specifično delo).

urban01 je napisal(a):
za mesečno plačo inženirja je treba delati na borzi eno uro, na LJ.univerzi pa štiri (šolske) ure.................

 
A res? po kateri logiki? Daj prikazi tale izracun, me zelo zanima.

blink je napisal(a):

 Bolje bi bilo da napišejo "pomanjkanje inženirjev, ki so pripravljeni delati za nizko plačo". Če je dobra plača, ni nobenega pomanjkanja (razen če gre res za zelo zelo specifično delo).

Tako je čisto res. Od Financ tako zahtevam, da spremenijo naslov v njegovo pravilno formo, in sicer:

Premalo slabo plačanih inženirjev, preveč slabo plačanih tujih delavcev

blink je napisal(a):

 Bolje bi bilo da napišejo "pomanjkanje inženirjev, ki so pripravljeni delati za nizko plačo". Če je dobra plača, ni nobenega pomanjkanja (razen če gre res za zelo zelo specifično delo).

 Inžinerji, ki jih jaz poznam, mlatijo mastne pare. Večinoma strojniki. res pa je, da so vsi privat, delajo praktično cele dneve, garači, iznajdljivi ljudje..

Valuk je napisal(a):

 Inžinerji, ki jih jaz poznam, mlatijo mastne pare. Večinoma strojniki. res pa je, da so vsi privat, delajo praktično cele dneve, garači, iznajdljivi ljudje..

 
Inzenirjev gotovo ne manjka. Delodajalcem manjka ocitno poceni inzenirjev , in tvoj argument je tu irelevanten.

Pa se nekaj. So ti ki jih poznas slucajno projektanti?

gsavli je napisal(a):

 
Lahko poskusiš tudi s pokrom v HITu. Mona, zaradi te mentalitete pa bo kriza pri nas toliko hujša. Vsi bi bili dilerji (uvozniki, mešetarji, nepremičninarji, trgovci...), študirat se tako ali tako ni splačalo, a ne? In tem hitrim zaslužkarjem bo zelo težko skapirat da rien ne va plus. Polsušam štorije o možaku, ki ima (do sedaj) uspešno import firmo, zaslužil je zelo dobro (ta jo bo sicer dobro odnesel, ker ima dovolj denarja prišparanega in menda tudi malo kreditov), ki ne kapira, kako je mogoče, da mu je prodaja padla skoraj na nulo. Ne kapira. Za ilustracijo ga dam, ker jih bo teh mešetarjev toliko in toliko nasankalo pri nas in imajo en velik problem. Nič ne znajo pametnega delat, samo preprodajat in so popolnoma prepuščeni na milost in nemilost proizvajalcev in odjemalcev teh izdelkov. Ne rečem, za tistega, ki na borzi zna, to ne velja. Ampak npr. biznis z opcijami je null sum game in toliko kot je dobička, je na drugi strani tudi izgube.

To je to. Poznam recimo slovenske dipl. ekonomiste, ki mislijo, da se na borzi ustvarja vrednost in ne razumejo dejstva, da se na borzi lahko dobi samo toliko, kolikor drugi izgubijo. Po drugi strani pa vsi verjamejo v funamentalno teorijo in pravljice o tem, da se na osnovi teh smešnih matematičniih metod lahko učinkovito trguje na borzi in dosega velike dobičke.

Mandelbrot pravi, da tisti, ki ne vidi vzorcev, nima pojma o borzi. In to je čista resnica. TA deluje na kar koli, le vzorce je treba videti, kar pa ni zadeva za preprost um. TA je vse, ostalo ni nič. Rezultati to jasno pokažejo.
 
Kar praviš o hitu je povsem res. Ta firma je popolnoma pobebila Novo Gorico, ki ni nikakršen las vegas, ker v Las Vegasu denar ostaja, v Novi Gorici pa ga država že od vekomaj sistematično krade in ga preusmerja v nepovrat. Poleg tega se je razvila neka easy mentaliteta, ki se je očitno ne da zapustiti. Bebci se ukvarjajo z odvisnostjo ljudi od hazarada, namesto da bi jih poslali delat.


Enfrice.

enfrice je napisal(a):

To je to. Poznam recimo slovenske dipl. ekonomiste, ki mislijo, da se na borzi ustvarja vrednost in ne razumejo dejstva, da se na borzi lahko dobi samo toliko, kolikor drugi izgubijo. Po drugi strani pa vsi verjamejo v funamentalno teorijo in pravljice o tem, da se na osnovi teh smešnih matematičniih metod lahko učinkovito trguje na borzi in dosega velike dobičke.

Mandelbrot pravi, da tisti, ki ne vidi vzorcev, nima pojma o borzi. In to je čista resnica. TA deluje na kar koli, le vzorce je treba videti, kar pa ni zadeva za preprost um. TA je vse, ostalo ni nič. Rezultati to jasno pokažejo.
 

Enfrice.

 
Mandelbrot na strani 8 svoje knjige: "The Misbehavior of Markets: A Fractal View of Financial Turbulence (Paperback)" iz leta 2004 (ponatis 2008) razsuje tako FA kot tudi TA pristaše. Lepo pove, da cene na finančnih trgih niso “predictable” in nikoli ne bodo, marsikaj pa bi se dalo narediti v zvezi z izboljšanjem napovedovanja in obravnave tveganj (ocenjevanja variance procesov), kar bi tudi posledično izboljšalo trgovalne strategije in rezultate trgovanja.
 
Velikokrat sem ti že napisal, kar je razvidno tudi iz slik na strani 12 taiste knjige, namreč, da zelo lepi vzorci nastajajo tudi, če generiraš naključne časovne vrste. Pri Mandelbrotu so ravno najlepši vzorci trendov generirani iz naključnega stohastičnega procesa (random walk). Mandelbrot govori o hidden patterns, ki obstajajo tudi v naravi in povsod drugod, kaj pa ima to veze s TA in napovedovanjem prihodnjih cen finančnih sredstev pa veš samo ti in nasilni prikrojevalci Mandelbrotovih spoznanj (če le ti sploh obstajajo). Stvari so ravno obratne kot pišeš ti. Mandelbrot obstoja vzorcev nikoli ni pogojeval s poznavanjem prihodnjih cen na borzi. Ni govoril o preprostih umih niti o tem, da nekdo, ki pri TA ne prepoznava vzorcev nima pojma o borzi. Be enough for now.

P.S.: Tudi FA in matematika nimata neke globoke povezave, kot ti je očitno nekdo vsilil.

mimoidoci je napisal(a):

 
Mandelbrot na strani 8 svoje knjige: "The Misbehavior of Markets: A Fractal View of Financial Turbulence (Paperback)" iz leta 2004 (ponatis 2008) razsuje tako FA kot tudi TA pristaše. Lepo pove, da cene na finančnih trgih niso “predictable” in nikoli ne bodo, marsikaj pa bi se dalo narediti v zvezi z izboljšanjem napovedovanja in obravnave tveganj (ocenjevanja variance procesov), kar bi tudi posledično izboljšalo trgovalne strategije in rezultate trgovanja.
 
Velikokrat sem ti že napisal, kar je razvidno tudi iz slik na strani 12 taiste knjige, namreč, da zelo lepi vzorci nastajajo tudi, če generiraš naključne časovne vrste. Pri Mandelbrotu so ravno najlepši vzorci trendov generirani iz naključnega stohastičnega procesa (random walk). Mandelbrot govori o hidden patterns, ki obstajajo tudi v naravi in povsod drugod, kaj pa ima to veze s TA in napovedovanjem prihodnjih cen finančnih sredstev pa veš samo ti in nasilni prikrojevalci Mandelbrotovih spoznanj (če le ti sploh obstajajo). Stvari so ravno obratne kot pišeš ti. Mandelbrot obstoja vzorcev nikoli ni pogojeval s poznavanjem prihodnjih cen na borzi. Ni govoril o preprostih umih niti o tem, da nekdo, ki pri TA ne prepoznava vzorcev nima pojma o borzi. Be enough for now.

P.S.: Tudi FA in matematika nimata neke globoke povezave, kot ti je očitno nekdo vsilil.

 
Ker vse, kar se da, mešaš, vidim, da nimaš pojma.

FA in matematika se nanašata na znanje slovenskih ekonomistov, ker izračun interne stopnje donosnosti predstavlja vrhunec njihovega matematičnega znanja. In to seveda je problem slovenskega gospodarstva in financ.

Pri Manelbrotu je treba iti malo dlje in malo nazaj od 12. strani (THE)MISBEHAVIOR OF MARKETS. Zato ne vem, od kje ti ideja, da se Mandelbrot sklicuje na Random Walk teorijo, saj jo smeši na vsakem koraku. RW namreč predvideva, da cene na borzi padajo z neba in da se tako nikoli ne ve, kakšna bo kakšnem trenutku priletela. Celotno Mandelbrotovo delo pa je posvečeno ravno nasprotnemu dejstvu, namreč, da se dogajanje na borzi pojavlja v vzorcih in da se ti vzorci v osnovi ponavljajo. Tukaj se tudi enakovredno srečujeta naključnost in nenaključnost. Na primer, ker nihče ne more napovedati potresa, poglej ultimativen primer, recimo Krka lahko v momentu postane ničvredno podjetje, če bi Novo mesto prizadel katastrofalen proces in tega ne more predvideti noben način obdelava variance historičnih podatov. Po drugi strani, če ta primer odmislimo, a seveda v gibanju delnice Krke lahko vidimo veliko ponavljajočih se vzorcev,katerih pojavljanje nikakor ni naključno, torej je predvidljivo. In tudi je. Vendar ne gre, kar tudi trdi Mandelbrot, za napovedovanje prihodnosti, ampak gre za ugotavljanje trenutnih stanj, ki so v preteklosti v nekih kvazi c.p. razmerah (vzorec), dala rezultat, ki se ga predvideva. In to je vse. Zdaj pa je matematika, ki jo v Sloveniji obvlada samo Enfrice in njegova žlahta na IJS.

Enfrice.

Skratka- če hočeš s TA kaj zaslužiti, mora biti tvoja matematika malo globje v detajlih fraktala kot matematika tvojih konkurentov.

enfrice je napisal(a):

 
Ker vse, kar se da, mešaš, vidim, da nimaš pojma.

FA in matematika se nanašata na znanje slovenskih ekonomistov, ker izračun interne stopnje donosnosti predstavlja vrhunec njihovega matematičnega znanja. In to seveda je problem slovenskega gospodarstva in financ.

Pri Manelbrotu je treba iti malo dlje in malo nazaj od 12. strani (THE)MISBEHAVIOR OF MARKETS. Zato ne vem, od kje ti ideja, da se Mandelbrot sklicuje na Random Walk teorijo, saj jo smeši na vsakem koraku. RW namreč predvideva, da cene na borzi padajo z neba in da se tako nikoli ne ve, kakšna bo kakšnem trenutku priletela. Celotno Mandelbrotovo delo pa je posvečeno ravno nasprotnemu dejstvu, namreč, da se dogajanje na borzi pojavlja v vzorcih in da se ti vzorci v osnovi ponavljajo. Tukaj se tudi enakovredno srečujeta naključnost in nenaključnost. Na primer, ker nihče ne more napovedati potresa, poglej ultimativen primer, recimo Krka lahko v momentu postane ničvredno podjetje, če bi Novo mesto prizadel katastrofalen proces in tega ne more predvideti noben način obdelava variance historičnih podatov. Po drugi strani, če ta primer odmislimo, a seveda v gibanju delnice Krke lahko vidimo veliko ponavljajočih se vzorcev,katerih pojavljanje nikakor ni naključno, torej je predvidljivo. In tudi je. Vendar ne gre, kar tudi trdi Mandelbrot, za napovedovanje prihodnosti, ampak gre za ugotavljanje trenutnih stanj, ki so v preteklosti v nekih kvazi c.p. razmerah (vzorec), dala rezultat, ki se ga predvideva. In to je vse. Zdaj pa je matematika, ki jo v Sloveniji obvlada samo Enfrice in njegova žlahta na IJS.

Enfrice.

 


Kdo pravi, da se Mandelbrot sklicuje na RW teorijo? On le ugotavlja, da tudi RW daje vzorce, ki so sicer lepi a naključni in kot taki unpredictable. Tvoj problem pa je, da poznaš le Gaussovo porazdelitev, ki za svet financ ni ustrezna, ker preveč simplificira realne razmere in ne upošteva fat tailov, kar Mandelbrot in podobni že vseskozi trobijo, a jih do sedanje krize ni nihče kaj prida poslušal. Propad KRKG zaradi potresa bi zjebal tudi tvoje charting metode. Nisi pa komentiral dejstva, da Mandelbrot načrtno zavrne in smeši tudi chartiste kakršen si ti. To, da so časovne vrste avtokorelirane in da zaporedje cen ni neodvisno še vedno ne pomeni, da proces ni naključen, čeprav seveda to tudi ni RW proces. Tvoja TA je pa za obvladovanje kakršnegakoli stohastičnega procesa še vedno absolutno premalo in to ti tudi Mandelbrot večkrat pove!!!!!!!!!!

Če nisi razumel bilance ITBG, verjetno tudi zgornjega ne boš. Menim, da ti ravno matematika in teorija verjetnosti nista prav blizu.

mimoidoci je napisal(a):

 


Kdo pravi, da se Mandelbrot sklicuje na RW teorijo? On le ugotavlja, da tudi RW daje vzorce, ki so sicer lepi a naključni in kot taki unpredictable. Tvoj problem pa je, da poznaš le Gaussovo porazdelitev, ki za svet financ ni ustrezna, ker preveč simplificira realne razmere in ne upošteva fat tailov, kar Mandelbrot in podobni že vseskozi trobijo, a jih do sedanje krize ni nihče kaj prida poslušal. Propad KRKG zaradi potresa bi zjebal tudi tvoje charting metode. Nisi pa komentiral dejstva, da Mandelbrot načrtno zavrne in smeši tudi chartiste kakršen si ti. To, da so časovne vrste avtokorelirane in da zaporedje cen ni neodvisno še vedno ne pomeni, da proces ni naključen, čeprav seveda to tudi ni RW proces. Tvoja TA je pa za obvladovanje kakršnegakoli stohastičnega procesa še vedno absolutno premalo in to ti tudi Mandelbrot večkrat pove!!!!!!!!!!

Če nisi razumel bilance ITBG, verjetno tudi zgornjega ne boš. Menim, da ti ravno matematika in teorija verjetnosti nista prav blizu.

 
Preberi bolje. Nikjer ne trdim, da se Mandelbrot sklicuje na RW. Sicer pa ravno sedaj mineva 10 let od znane Mandelbrotove kritike Elliott Wave Theory in s tem tudi RW. Škoda, ker Mandelbrotu sicer pravilnega koncepta ni uspelo razviti in je leta 2003 za istovrstno, vendar konceptualno povsem različno delo, Nobelovo nagrado dobil Engle. V bistvu pa so z Nobelovo nagrado takrat nagradili vrtec v primerjavi z laureo. Nobelovo nagrado bi namreč moral dobiti Mandelbrot.

Enfrice.

enfrice je napisal(a):

 
Preberi bolje. Nikjer ne trdim, da se Mandelbrot sklicuje na RW. Sicer pa ravno sedaj mineva 10 let od znane Mandelbrotove kritike Elliott Wave Theory in s tem tudi RW. Škoda, ker Mandelbrotu sicer pravilnega koncepta ni uspelo razviti in je leta 2003 za istovrstno, vendar konceptualno povsem različno delo, Nobelovo nagrado dobil Engle. V bistvu pa so z Nobelovo nagrado takrat nagradili vrtec v primerjavi z laureo. Nobelovo nagrado bi namreč moral dobiti Mandelbrot.

Enfrice.

 

Za Nobelove nagrade so se odločali pristojnejši od naju.

TA je za obvladovanje kakršnegakoli stohastičnega procesa absolutno premalo in to Mandelbrot ve in večkrat zapiše! Za obvladovanje finančnih trgov obstajajo drugačni, dejansko bolj matematični principi in pristopi, ki niso ne TA ne FA. In Mandelbrot to ve in proti koncu omenjene knjige tudi omeni. Vzorci so samo navidezno prikladna rešitev za naše možgane, ker možgani ne marajo naključnih procesov in se ne znajo spopadati z njimi. Zato si pomagajo z vzorci, pa tudi z drugimi podobnimi zadevami kot so simbolika, religija, vraževerje. Vzorce opazimo na žalost šele, ko že obstajajo, kar je v financah prepozno in neuporabno. Bogato izrazoslovje tehničnih analitikov (glava, rame, taki in drugačni trikotniki ter območja supporta in resistenca (podpore in odpora) so lari fari.

Preverljiva dokaza tega lari farija:

1. Kanal v katerem se giblje določen tečaj, je vedno možno izrisati z večjo ali manjšo natančnostjo in ne glede na časovni horizont, ki ga opazujemo (intraday chart, daily, weekly, monthly chart) zaradi samopodobnosti preko meril, ki jo je odkrival in se z njo ukvarjal tudi Mandelbrot. Jasno je, da za različna (sicer prekrita) časovna obdobja dobimo kanale v različnih smereh, ki so tudi različnih dimenzij, ker gre pač za konstrukcijsko prevaro.

Vzemimo npr. časovno vrsto poljubnega forex cross tečaja. Če povežemo dvoje vrhov poljubne časovne vrste, vedno lahko tvorimo premico, ki je po opisanem nastanku poljubne smeri, a vedno možna. Če potegnemo k njej vzporednico k spodnjim vrednostim časovne vrste, se le ta brez problema dotika samo neke najnižje vrednosti in tvori koridor. Če imamo srečo taka konstrukcija koridorja približno povezuje še nekaj drugih točk spodaj in zgoraj, kar nas prijetno fascinira in poveča utvaro, čeprav gre pri vsem skupaj le za konstrukcijski trik, ki je vedno možen in je vizualni približek neki navidezni pravilnosti in redu, ki pa jih sicer v resnici ni.

2. TA pozna tudi indikatorje. V splošnem recimo dve skupini. Indikatorje trenda in oscilatorje. Sami lahko uganete, da znanilci trendov vedno kažejo ravno nasprotno od oscilatorjev. Kateri torej v določenem trenutku kaže prav? Odgovor: vsak  z verjetnostjo 0,5 :)

A lahko nehata prodajat meglo s to teorijo.

Okej torej odpori, podpore in vzorci nastanejo čisto slučajno, sam še vedno ti pa kažejo nek interes kupcev oz prodajalcev, kdo je močnejši in v katero smer se giblje instrument v dol. časovni enoti.

Npr verjetnost za padec tečaja po dvojnem vrhu je najbrž večja, kot pa padec tečaja v nekem močnem trendu ; v dol. času seveda.

Če precej udeležencev pri trgovanju uporablja TA in FA ju ne moreš povsem izključit oz. ovreč pri trgovanju, če nimaš ustreznejših metod.
Strinjam se da je gibanje vrednosti naključno in da lahko trguješ le z večjo ali manjšo verjetnostjo, kaj se bo zgodilo vnaprej.
Predvidevati to na podlagi nekih algoritmov, ki bi delovali na/po principu naključij; pa je najbrž v domeni ozkega kroga ljudi. ki imajo potrebno znanje in infrastrukturo.

[mimoidoci]

> enfrice je napisal(a):
>
> To je to. Poznam recimo slovenske dipl. ekonomiste, ki mislijo, da se na borzi ustvarja vrednost in ne razumejo dejstva, da se na borzi lahko dobi samo toliko, kolikor drugi izgubijo. Po drugi strani pa vsi verjamejo v funamentalno teorijo in pravljice o tem, da se na osnovi teh smešnih matematičniih metod lahko učinkovito trguje na borzi in dosega velike dobičke.
>
> Mandelbrot pravi, da tisti, ki ne vidi vzorcev, nima pojma o borzi. In to je čista resnica. TA deluje na kar koli, le vzorce je treba videti, kar pa ni zadeva za preprost um. TA je vse, ostalo ni nič. Rezultati to jasno pokažejo.
>
>
> Enfrice.


Mandelbrot na strani 8 svoje knjige: "The Misbehavior of Markets: A Fractal View of Financial Turbulence (Paperback)" iz leta 2004 (ponatis 2008) razsuje tako FA kot tudi TA pristaše. Lepo pove, da cene na finančnih trgih niso predictable in nikoli ne bodo, marsikaj pa bi se dalo narediti v zvezi z izboljšanjem napovedovanja in obravnave tveganj (ocenjevanja variance procesov), kar bi tudi posledično izboljšalo trgovalne strategije in rezultate trgovanja.

Velikokrat sem ti že napisal, kar je razvidno tudi iz slik na strani 12 taiste knjige, namreč, da zelo lepi vzorci nastajajo tudi, če generiraš naključne časovne vrste. Pri Mandelbrotu so ravno najlepši vzorci trendov generirani iz naključnega stohastičnega procesa (random walk). Mandelbrot govori o hidden patterns, ki obstajajo tudi v naravi in povsod drugod, kaj pa ima to veze s TA in napovedovanjem prihodnjih cen finančnih sredstev pa veš samo ti in nasilni prikrojevalci Mandelbrotovih spoznanj (če le ti sploh obstajajo). Stvari so ravno obratne kot pišeš ti. Mandelbrot obstoja vzorcev nikoli ni pogojeval s poznavanjem prihodnjih cen na borzi. Ni govoril o preprostih umih niti o tem, da nekdo, ki pri TA ne prepoznava vzorcev nima pojma o borzi. Be enough for now.

P.S.: Tudi FA in matematika nimata neke globoke povezave, kot ti je očitno nekdo vsilil.

Mislim, da je Mandelbrot definitivno mimo. Ker sem v njegovi, mislim da, zadnji knjigi (The Mis...) najprej iskal samo to, kje mi je dorasel, sem spregledal, kje mi ni. Šarlatiranje z risajzingom je ena sama smešnica, ravno tako Mandelbrot ne dojema, da volatiliteta ni primarni faktor, o generatorju, ki je očitno alfa in omega vsega, pa ne ve povedati skoraj ničesar. Tako njegovi multifraktali živijo samo v skicah in se po mojem ne samoponavljajo do neskončnosti kot trdi, ampak samo do limite, ki jo prenese generator, oziroma, ker Mandelbrotu ni uspelo napraviti kolikor toliko dobrega generatorja, vidi rešitev v smešnicah risajzinga. Vendar pa je Fraktalna teorija v osnovi pravilna, le da je Mandelbrot ni bil sposoben ustrezno obdelati. Vprašanje pa je ali je razlika med realno siko in njeno predikcijo res tako velika, da predikcija ni možna. Če ni, potem je predmet iskanja realnost slike, ki mora za predikcijo zadoščati.


Enfrice.

[enfrice]
> [mimoidoci]
>
>> enfrice je napisal(a):
>>
>> To je to. Poznam recimo slovenske dipl. ekonomiste, ki mislijo, da se na borzi ustvarja vrednost in ne razumejo dejstva, da se na borzi lahko dobi samo toliko, kolikor drugi izgubijo. Po drugi strani pa vsi verjamejo v funamentalno teorijo in pravljice o tem, da se na osnovi teh smešnih matematičniih metod lahko učinkovito trguje na borzi in dosega velike dobičke.
>>
>> Mandelbrot pravi, da tisti, ki ne vidi vzorcev, nima pojma o borzi. In to je čista resnica. TA deluje na kar koli, le vzorce je treba videti, kar pa ni zadeva za preprost um. TA je vse, ostalo ni nič. Rezultati to jasno pokažejo.
>>
>>
>> Enfrice.
>
>
> Mandelbrot na strani 8 svoje knjige: "The Misbehavior of Markets: A Fractal View of Financial Turbulence (Paperback)" iz leta 2004 (ponatis 2008) razsuje tako FA kot tudi TA pristaše. Lepo pove, da cene na finančnih trgih niso predictable in nikoli ne bodo, marsikaj pa bi se dalo narediti v zvezi z izboljšanjem napovedovanja in obravnave tveganj (ocenjevanja variance procesov), kar bi tudi posledično izboljšalo trgovalne strategije in rezultate trgovanja.
>
> Velikokrat sem ti že napisal, kar je razvidno tudi iz slik na strani 12 taiste knjige, namreč, da zelo lepi vzorci nastajajo tudi, če generiraš naključne časovne vrste. Pri Mandelbrotu so ravno najlepši vzorci trendov generirani iz naključnega stohastičnega procesa (random walk). Mandelbrot govori o hidden patterns, ki obstajajo tudi v naravi in povsod drugod, kaj pa ima to veze s TA in napovedovanjem prihodnjih cen finančnih sredstev pa veš samo ti in nasilni prikrojevalci Mandelbrotovih spoznanj (če le ti sploh obstajajo). Stvari so ravno obratne kot pišeš ti. Mandelbrot obstoja vzorcev nikoli ni pogojeval s poznavanjem prihodnjih cen na borzi. Ni govoril o preprostih umih niti o tem, da nekdo, ki pri TA ne prepoznava vzorcev nima pojma o borzi. Be enough for now.
>
> P.S.: Tudi FA in matematika nimata neke globoke povezave, kot ti je očitno nekdo vsilil.
>
>

Mislim, da je Mandelbrot definitivno mimo. Ker sem v njegovi, mislim da, zadnji knjigi (The Mis...) najprej iskal samo to, kje mi je dorasel, sem spregledal, kje mi ni. Šarlatiranje z risajzingom je ena sama smešnica, ravno tako Mandelbrot ne dojema, da volatiliteta ni primarni faktor, o generatorju, ki je očitno alfa in omega vsega, pa ne ve povedati skoraj ničesar. Tako njegovi multifraktali živijo samo v skicah in se po mojem ne samoponavljajo do neskončnosti kot trdi, ampak samo do limite, ki jo prenese generator, oziroma, ker Mandelbrotu ni uspelo napraviti kolikor toliko dobrega generatorja, vidi rešitev v smešnicah risajzinga. Vendar pa je Fraktalna teorija v osnovi pravilna, le da je Mandelbrot ni bil sposoben ustrezno obdelati. Vprašanje pa je ali je razlika med realno siko in njeno predikcijo res tako velika, da predikcija ni možna. Če ni, potem je predmet iskanja realnost slike, ki mora za predikcijo zadoščati.


Enfrice.

Me veseli, da si v zadnjem letu revidiral precej tog odnos do Mandelbrota. Generator vedno obstaja, a ga je praktično nemogoče zapisati. Mandelbrot ga niti ni poskušal in tudi ključ napovedljivosti se ne skriva v odkritju generatorja. Tvoje pravilno razmišljanje se skriva v boldanem delu teksta. Naloga je namreč najti ustrezno realno sliko, ki jo lahko (pogojno rečeno) dokaj uspešno napoveduješ. In ta realna slika zagotovo ni sestavljena iz časovne vrste cen ene delnice. Pri naključnih procesih je sklep o vedenju posameznega elementa potrebno izvajati iz vedenja množice.

P.S.: Volatilnost je precej pomembnejša kot si jo predstavljaš ti. Vsaj po mnenju tistih, ki trenutno služijo denar na borzah.

Flash trading, dark pools, naked short selling in podobne nategačine. Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne (npr COMEX aka CRIMEX). In ti misliš, da ti bo Mandelbrot tu kaj pomagal.

Igra je naštimana, kocke so obtežene in nategnili te bodo ko mačka. Prej ali slej. Če te že niso.

[mataj]
Flash trading, dark pools, naked short selling in podobne nategačine. Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne (npr COMEX aka CRIMEX). In ti misliš, da ti bo Mandelbrot tu kaj pomagal.

Igra je naštimana, kocke so obtežene in nategnili te bodo ko mačka. Prej ali slej. Če te že niso.

Zopet si pavšalen. Očitno imam eno informacijo več kot ti. Namreč to, da se tudi tisti ONI med seboj ne trpijo, kar meni drastično izboljšuje pogoje delovanja. Poleg tega jih je daleč preveč izenačenih, da bi posameznik med njimi lahko nategoval vse ostale. Taka pravila opredeli že minimalna regulativa. Joj, imam že dve informaciji več kot ti.

In najvažnejše: Mandelbrot tako ali tako ne pomaga, pomagaš si lahko samo sam. Če nisi ravno destruktivec in apriornež tvojega kova. Pa to niti ni graja, samo zabeležka stanja.

[mimoidoci]
> [mataj]
> Flash trading, dark pools, naked short selling in podobne nategačine. Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne (npr COMEX aka CRIMEX). In ti misliš, da ti bo Mandelbrot tu kaj pomagal.
>
> Igra je naštimana, kocke so obtežene in nategnili te bodo ko mačka. Prej ali slej. Če te že niso.

Zopet si pavšalen. Očitno imam eno informacijo več kot ti. Namreč to, da se tudi tisti ONI med seboj ne trpijo, kar meni drastično izboljšuje pogoje delovanja. Poleg tega jih je daleč preveč izenačenih, da bi posameznik med njimi lahko nategoval vse ostale. Taka pravila opredeli že minimalna regulativa. Joj, imam že dve informaciji več kot ti.

In najvažnejše: Mandelbrot tako ali tako ne pomaga, pomagaš si lahko samo sam. Če nisi ravno destruktivec in apriornež tvojega kova. Pa to niti ni graja, samo zabeležka stanja.

... aha, glej ga, glej ... izkoriščanje notranjih informacij za svojo korist ... no, lepo, lepo ... khmm, ko pa jih kdo drugi za svojo, pa to ni več tako lepo, a ne ? ...


P.S.: pa to niti ni graja, samo zabeležka stanja ...

[mimoidoci]
> [mataj]
> Flash trading, dark pools, naked short selling in podobne nategačine. Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne (npr COMEX aka CRIMEX). In ti misliš, da ti bo Mandelbrot tu kaj pomagal.
>
> Igra je naštimana, kocke so obtežene in nategnili te bodo ko mačka. Prej ali slej. Če te že niso.


Zopet si pavšalen. Očitno imam eno informacijo več kot ti.

Informacijo ali dezinformacijo?

[mataj]
> [mimoidoci]
> > [mataj]
> > Flash trading, dark pools, naked short selling in podobne nategačine. Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne (npr COMEX aka CRIMEX). In ti misliš, da ti bo Mandelbrot tu kaj pomagal.
> >
> > Igra je naštimana, kocke so obtežene in nategnili te bodo ko mačka. Prej ali slej. Če te že niso.
>
>
> Zopet si pavšalen. Očitno imam eno informacijo več kot ti.

Informacijo ali dezinformacijo?

Od nekoga ki formulira takole dezinformacijo: "Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne", sem zagotovo bolje informiran.

P.S.: Za pokušino lahko med "vsako borzo" uvrstiva tudi LJSE.

[mimoidoci]
Od nekoga ki formulira takole dezinformacijo: "Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne", sem zagotovo bolje informiran.

To je stvar, ki jih lahko preveri vsak sam. Okoli tega se ne mislim nategovat. Samo hint: Vrednostni papirji, kupljeni na kredit garantiran z vrednostnimi papirji pri banki, za katero garantirajo davkoplačevalci. Masa denarja, ki se brez veze vrti v krogu, provizije pa laufajo.

Mogoče bi se moral popraviti edino glede fiktivnega denarja. V končni fazi je dandanašnji ves denar bolj ali manj fiktiven in je brez veze, da to posebej poudarjam.

[mimoidoci]
P.S.: Za pokušino lahko med "vsako borzo" uvrstiva tudi LJSE.

LJSE ni noben faktor. Vidim, da nikakor ne moreš iz svoje "pri nas pa" kože. Vse, samo da ne bi kdo slučajno pokukal izza domaćih plank.

[mataj]
> [mimoidoci]
> Od nekoga ki formulira takole dezinformacijo: "Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne", sem zagotovo bolje informiran.

To je stvar, ki jih lahko preveri vsak sam. Okoli tega se ne mislim nategovat. Samo hint: Vrednostni papirji, kupljeni na kredit garantiran z vrednostnimi papirji pri banki, za katero garantirajo davkoplačevalci. Masa denarja, ki se brez veze vrti v krogu, provizije pa laufajo.

The Bank of International Settlements, which seems to be the only institution that tracks the derivatives market, has recently reported that global outstanding derivatives have reached 1.14 quadrillion dollars: $548 Trillion in listed credit derivatives plus $596 trillion in notional/OTC derivatives.

Yes, that is Quadrillion. One and 12 zeroes!
...
The gross domestic product of all the countries in the world is only about 60 trillion dollars.

Koliko je to po naše z besedo pa ne vem.

democracyandclassstr...arket.html

[philips]
> [mataj]
> > [mimoidoci]
> > Od nekoga ki formulira takole dezinformacijo: "Na vsaki borzi se vrti vsaj 10x več fiktivnega denarja kot so stvari, s katerimi se trguje, sploh vredne", sem zagotovo bolje informiran.
>
> To je stvar, ki jih lahko preveri vsak sam. Okoli tega se ne mislim nategovat. Samo hint: Vrednostni papirji, kupljeni na kredit garantiran z vrednostnimi papirji pri banki, za katero garantirajo davkoplačevalci. Masa denarja, ki se brez veze vrti v krogu, provizije pa laufajo.

The Bank of International Settlements, which seems to be the only institution that tracks the derivatives market, has recently reported that global outstanding derivatives have reached 1.14 quadrillion dollars: $548 Trillion in listed credit derivatives plus $596 trillion in notional/OTC derivatives.

Yes, that is Quadrillion. One and 12 zeroes!

...
The gross domestic product of all the countries in the world is only about 60 trillion dollars.

Koliko je to po naše z besedo pa ne vem.

democracyandclassstr...arket.html

... (Yes, that is Quadrillion. One and 12 zeroes) X (tako od oke 0,5% provizije) = biznis tisočletja ...


P.S.: pa ne bit zdaj preveč malenkosten in me lovit na decimalke ...