Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Slovenca treseta ameriško IT-sceno
Teme v drugih forumih o teh vsebini: Nepremičnine (1)
Strani: 1 2
Pia je napisal(a):No, to je to, kar sem jaz nespretno opisal 0902ISXdX - u. Gateway so rekli temu in Cisco naj bi se zanimal zanj, bili so na pogovorih pri njih.
Pri nas je tako, da vsak, ki mu uspe enkrat pridobiti tvegani kapital, velja že kar za strokovnjaka s področja tveganega kapitala.
O Kristjanu Pečanac pa toliko. Menda je fant res računalniški strokovnjak, področje elektronike. Razvil je nek inovativen izdelek za prenos podatkov med sinhronim in asinhronim omrežjem. Zamisel je bila baje zelo zanimiva in dobičkonosna . A čeprv je firmo registriral v Ameriki, je deloval pri nas, to pa je bila zelo slaba poteza. Skratka, kolikor vem, so naročnike pridobival hitreje, kot pa so lahko realiziral naročila. Naročenega niso prejeli v nekam realnem času. Tako so izgubljali naročnika za naročnikom. Stroški so bili preveliki in....konec.
Pri nas se ne da narediti hitro in na veliko prodor podjetja v širni svet. Žal, je naša zakonodaja tako okorela, da se lahko voziš v raketi, pa vseeno potuješ s polžjo hitrostjo!
V firmi ni bil le Pečanac ampak tudi neka Marjetica, od tod ime Daisy T.
Samo, da se razumemo, jaz nisem nikoli dobil vtisa, da bi DT bila sleparsko podjetje, ki bi prežalo na proračunski denar kot monsignor Gams. Prej bi rekel, da se jim je zalomilo pri spravljanju ideje na trg oziroma v denar.
gogi2 je napisal(a):
No, to je to, kar sem jaz nespretno opisal 0902ISXdX - u. Gateway so rekli temu in Cisco naj bi se zanimal zanj, bili so na pogovorih pri njih.
V firmi ni bil le Pečanac ampak tudi neka Marjetica, od tod ime Daisy T.
Samo, da se razumemo, jaz nisem nikoli dobil vtisa, da bi DT bila sleparsko podjetje, ki bi prežalo na proračunski denar kot monsignor Gams. Prej bi rekel, da se jim je zalomilo pri spravljanju ideje na trg oziroma v denar.
Marjeta Oblak.
http://www.finance.s...sy&x=0&y=0< /a>
gogi2 je napisal(a):
No, to je to, kar sem jaz nespretno opisal 0902ISXdX - u. Gateway so rekli temu in Cisco naj bi se zanimal zanj, bili so na pogovorih pri njih.
V firmi ni bil le Pečanac ampak tudi neka Marjetica, od tod ime Daisy T.
Samo, da se razumemo, jaz nisem nikoli dobil vtisa, da bi DT bila sleparsko podjetje, ki bi prežalo na proračunski denar kot monsignor Gams. Prej bi rekel, da se jim je zalomilo pri spravljanju ideje na trg oziroma v denar.
Dobro je, da ne vemo koliko je takih primerov, ko nekdo dobi ogromno denarja, potem pa se mu stvar zalomi. Prevelike oči in premajhna sposobnost naredijo svoje!
gogi2 je napisal(a):Podjetja nastajajo in umirajo. Kva si hotu povedat, razn tega, da si fouš vsem k so bolš kt ti. Najbrž si faliran študent, k svojo bedo stresa na druge. Dej priznaj, da so tud drugi fejst ljudje in ne bod driska.
Daisy T. je bilo slovensko podjetje. Bilo in ga ni več. Je pa bilo napsianih kar nekaj takih člankov o njih takih kot je ta danes.
Klaus09 je napisal(a):Ne piši bedarij in ne ukvarjaj se z rovtarsko psihologijo, kot temu reče Shaman.
Podjetja nastajajo in umirajo. Kva si hotu povedat, razn tega, da si fouš vsem k so bolš kt ti. Najbrž si faliran študent, k svojo bedo stresa na druge . Dej priznaj, da so tud drugi fejst ljudje in ne bod driska.
Tudi moje podjetje je 1998 propadlo, tako kot DT ampak na tem forumu nisem jaz tema pogovora ampak nekaj drugega.
Claro?
gogi2 je napisal(a):
Ne piši bedarij in ne ukvarjaj se z rovtarsko psihologijo, kot temu reče Shaman.
Tudi moje podjetje je 1998 propadlo, tako kot DT ampak na tem forumu nisem jaz tema pogovora ampak nekaj drugega.
Claro?
Poanta debate je, da eni trdijo, kako se vse trese v IT industriji zaradi teh slovencev, resnica pa je drugačna. Nič ni narobe, če so uspešni, kvečjemu obratno. Samo težko je debatirat o nekem tresenju tal v IT svetu. Kot sem že napisal. Dan danes IT tla tresejo samo veliki. Kar pa ne pomeni, da so mali nepomembni. Mala podjetja so praviloma zelo inovativna in skupek vseh pomeni kar veliko. Vendar o revoluciji slovencev v IT svetu pač ne gre govoriti. Morda se nam zdi to revolucija, torej v eni zaplankani Sloveniji. V velikem globaliziranem svetu, pa je slika povsem drugačna. Obstaja vsaj desettisoče podjetij, ki so bolj inovativna in uspešnejša od tega slovenskega. Seveda v globalnem merilu. V Slovenskem merilu, kjer je referenca za firmo ena Mura, je pa pač vse drugače.
gogi2 je napisal(a):
En tak primer svetle zvezde, ki je že davno ugasnila je Daisy Technologies. Dve besedici v Google in lahko si pogledate celotno zgodovino podjetja. Končalo pa se je takole:
"Govorice o tem, da gre visokotehnološko podjetje Daisy Technologies, v katero sta sklad tveganega kapitala Aktiva Ventures in ameriški strateški partner lani vložila dva milijona dolarjev, v stečaj,...
https://www.finance.si/43986
Daisy T. je bilo slovensko podjetje. Bilo in ga ni več. Je pa bilo napsianih kar nekaj takih člankov o njih takih kot je ta danes.
Sicer sem stal ob strani tej debati in se grizel v jezik, ampak.
1. Dobri ljudje ne rabijo reklame. Upam, da sta tale dva vsaj malo nejevoljna, ker jih vlacijo po financah kot neke svetle zvezde. Ce si predavatelj na Stanfordu, pac ne rabis nakladanja v financah, sploh pa ne taksnih bombasticnih naslovov.
2. Predavatelj na ameriski univerzi ni tako tezko postati, kot se zdi. Sistem tam je zelo odprt, in predmet lahko predlagas prakticno sam, ce je univerzi vsec in ce si kompetenten (in imas studente) ga izvajas - lahko tudi samo eno leto, potem pa gres. V sloveniji je kaj taksnega nemogoce. Tista s slovenskim profesorjem primerljiva pozicija je profesor s tenuro, kar pa je zelo zelo tezko doseci.
Ce ima tale na Stanfordu tenuro, potem se klanjam do tal. To je carski dosezek. Ampak o tem nic ne pise.
3. Bombasticni naslov o tem, kako treseta IT sceno je pa res odvec. ZDA je velika, ameriska IT industrija je velika, prosim ne ga srat, Novica. Predavateljev na ameriskih univerzah je na tisoce, startupov tudi, crknjenih firm tudi, idej pa se vec. Dejansko je naslov tako pretenciozen, da se verjetno omenjena dva tolceta po glavi, da sta kakorkoli prisla v povezavo s Financami.
novica je napisal(a):
ker nisi videl mojega odgovora, ga ponavljam še tebi:
če si prebral članek, si gotovo zasledil, da smo v njem povzeli pisanje revije Manager. to je revija, ki jo izdaja naše podjetje, in v njej je cela zgodba o obeh možakarjih na dolgo in široko napisana. torej, vsebina ni naša. če bi bila, bi je bilo več. če hočeš več, pa to dobiš v zadnji številki Managerja.
novica
Ce nista nategatorja, jima s temi clanki z pretencioznimi naslovi delate veliko skodo. Ne vem zakaj rabita reklamo?
bc123a je napisal(a):
Sicer sem stal ob strani tej debati in se grizel v jezik, ampak.
1. Dobri ljudje ne rabijo reklame. Upam, da sta tale dva vsaj malo nejevoljna, ker jih vlacijo po financah kot neke svetle zvezde. Ce si predavatelj na Stanfordu, pac ne rabis nakladanja v financah, sploh pa ne taksnih bombasticnih naslovov.
2. Predavatelj na ameriski univerzi ni tako tezko postati, kot se zdi. Sistem tam je zelo odprt, in predmet lahko predlagas prakticno sam, ce je univerzi vsec in ce si kompetenten (in imas studente) ga izvajas - lahko tudi samo eno leto, potem pa gres. V sloveniji je kaj taksnega nemogoce. Tista s slovenskim profesorjem primerljiva pozicija je profesor s tenuro, kar pa je zelo zelo tezko doseci.
Ce ima tale na Stanfordu tenuro, potem se klanjam do tal. To je carski dosezek. Ampak o tem nic ne pise.
3. Bombasticni naslov o tem, kako treseta IT sceno je pa res odvec. ZDA je velika, ameriska IT industrija je velika, prosim ne ga srat, Novica. Predavateljev na ameriskih univerzah je na tisoce, startupov tudi, crknjenih firm tudi, idej pa se vec. Dejansko je naslov tako pretenciozen, da se verjetno omenjena dva tolceta po glavi, da sta kakorkoli prisla v povezavo s Financami.
Jure je Assistant Prof na Stanfordu, med doktoratom je objavil tui clanek v Science. Tenure se nima, ampak je na tenure track, torej ne samo predavatelj.
Crni je napisal(a):
Jure je Assistant Prof na Stanfordu, med doktoratom je objavil tui clanek v Science. Tenure se nima, ampak je na tenure track, torej ne samo predavatelj.
No, potem se pa klanjam, kot sem rekel :)
Crni je napisal(a):
Jure je Assistant Prof na Stanfordu, med doktoratom je objavil tui clanek v Science. Tenure se nima, ampak je na tenure track, torej ne samo predavatelj.
super. stanford je sploh prva liga. včasih mi je prav žal, da sem samo skromen pravnik - mulca bom tepel kot psa, če bo rinil v karkoli družboslovnega :)
Crni je napisal(a):Jure je tudi meni super uspešen znanstvenik na ITju. Še več takih.
Jure je Assistant Prof na Stanfordu, med doktoratom je objavil tui clanek v Science. Tenure se nima, ampak je na tenure track, torej ne samo predavatelj.
Tule so njegove objave: http://www.cs.cmu.edu/~jure/ Science revije ne najdem notri.
bc123a je napisal(a):
Sicer sem stal ob strani tej debati in se grizel v jezik, ampak.
1. Dobri ljudje ne rabijo reklame. Upam, da sta tale dva vsaj malo nejevoljna, ker jih vlacijo po financah kot neke svetle zvezde. Ce si predavatelj na Stanfordu, pac ne rabis nakladanja v financah, sploh pa ne taksnih bombasticnih naslovov.
2. Predavatelj na ameriski univerzi ni tako tezko postati, kot se zdi. Sistem tam je zelo odprt, in predmet lahko predlagas prakticno sam, ce je univerzi vsec in ce si kompetenten (in imas studente) ga izvajas - lahko tudi samo eno leto, potem pa gres. V sloveniji je kaj taksnega nemogoce. Tista s slovenskim profesorjem primerljiva pozicija je profesor s tenuro, kar pa je zelo zelo tezko doseci.
Ce ima tale na Stanfordu tenuro, potem se klanjam do tal. To je carski dosezek. Ampak o tem nic ne pise.
3. Bombasticni naslov o tem, kako treseta IT sceno je pa res odvec. ZDA je velika, ameriska IT industrija je velika, prosim ne ga srat, Novica. Predavateljev na ameriskih univerzah je na tisoce, startupov tudi, crknjenih firm tudi, idej pa se vec. Dejansko je naslov tako pretenciozen, da se verjetno omenjena dva tolceta po glavi, da sta kakorkoli prisla v povezavo s Financami.
*****
Tudi sam sem več kot 10 let delal v raziskovalni sferi in "proizvajal" članke za SCI revije, tako da poznam to zgodbo.
Danes delam v high-tech firmi, ki res dela nekaj uporabnega in oprijemljivega. Microsoft, IBM, ... in tudi druge velike firme z lastnim razvojem in raziskavami imajo določene omejitve v zvezi z znanstvenimi objavami, podobno velja tudi za nekatere ameriške in britanske univerze, ko ugotovijo, da je kakšna raziskava lahko profitabilna oz. če delajo za nekega industrijskega naročnika ali vojsko. Tako v "svetovno zakladnico znanja" v glavnem prihaja mlatenje prazne slame financirano z državnim denarjem. To je na žalost velik problem v
Sloveniji in v večini evropskih držav.
ms1966 je napisal(a):Strinjam se s tem, da pisanje znanstvenih publikacij nima neposreden učinek na tehnološki razvoj, ima pa posrednega. Nič ni narobe v spoznanju trenda v visoki znanosti. Če ne zaradi drugega pa zaradi tega da se ne izumlja tople vode in da uporabniki spoznajo kdo in kje je sposoben razviti nov tehnološki izdelek ali razviti novo ali boljšo tehnologijo. No končno je število znanstvenih člankov z čim višjim faktorjem vpliva, citiranost, patenti, glavni kriterij za pridobivanje projektov in denarja. No pustimo to, hotel sem samo NM povedati, da pisanje novinarja o uspehu nekoga ali nečesa ne pomeni reference in resne primerjave. Rezultati so edino merilo in morajo biti izmerljivi.
parmak, v 90-tih letih je en profesor iz Cambridga (UK) naredil raziskavo, v kateri je ugotavljal koliko % državno financirane znanosti in znanstvenih publikacij od 2. svetovne vojne naprej je imelo neposredni učinek na tehnološki razvoj oz. so njihovi rezultati postali uporabni produkti - in na splošno zgražanje njegovih akademskih kolegov je bil rezultat samo okoli 10 %! Tudi sam sem več kot 10 let delal v raziskovalni sferi in "proizvajal" članke za SCI revije, tako da poznam to zgodbo. Danes delam v high-tech firmi, ki res dela nekaj uporabnega in oprijemljivega. Microsoft, IBM, ... in tudi druge velike firme z lastnim razvojem in raziskavami imajo določene omejitve v zvezi z znanstvenimi objavami, podobno velja tudi za nekatere ameriške in britanske univerze, ko ugotovijo, da je kakšna raziskava lahko profitabilna oz. če delajo za nekega industrijskega naročnika ali vojsko. Tako v "svetovno zakladnico znanja" v glavnem prihaja mlatenje prazne slame financirano z državnim denarjem. To je na žalost velik problem v Sloveniji in v večini evropskih držav.
p.s.: a kdo ve, če ga imajo v kakšni lj. knjižnici? :P
lukav je napisal(a):
super. stanford je sploh prva liga. včasih mi je prav žal, da sem samo skromen pravnik - mulca bom tepel kot psa, če bo rinil v karkoli družboslovnega :)
Nemoj tako, brate :)
Bo cel lajf kri scal za male pare, hehehe.
lepatjasa je napisal(a):
Jure je tudi meni super uspešen znanstvenik na ITju. Še več takih.
Tule so njegove objave: http://www.cs.cmu.edu/~jure/ Science revije ne najdem notri.
Malo sem zamesal. Ni tam objavil, ampak Nature je omenila njegovo delo:
www.nature.com/news/...8.670.html
Strani: 1 2