[mataj]
Vidim, da nikakor ne moreš iz svoje "pri nas pa" kože. Vse, samo da ne bi kdo slučajno pokukal izza domaćih plank.

A dej no dej. Kakšni očitki. In to od tebe, ki si svoj hudo specifični svetovni nazor zgradil zagrajen v domačo ogrado in za potrebe navijanja za domačo ekipo v rdečih dresih.

LJSE sem omenil zato, ker jo ti edino za silo poznaš in ker prva stoji nasproti tvojim za lase privlečenim tezam. Kadar se mi ljubi, se pavšalistom in posploševalcem prilagodim, ker mi intuicija pravi, da so potrebni pomoči. Vendar kljub temu od njih nikoli ne pričakujem argumenta ali razuma, še tega ne, da bodo vsled poplave drugačnih dejstev in argumentov premaknili oči s fiksne točke na steni.

[mimoidoci]
> [mataj]
> Vidim, da nikakor ne moreš iz svoje "pri nas pa" kože. Vse, samo da ne bi kdo slučajno pokukal izza domaćih plank.


A dej no dej. Kakšni očitki. In to od tebe, ki si svoj hudo specifični svetovni nazor zgradil zagrajen v domačo ogrado in za potrebe navijanja za domačo ekipo v rdečih dresih.

LJSE sem omenil zato, ker jo ti edino za silo poznaš in ker prva stoji nasproti tvojim za lase privlečenim tezam. Kadar se mi ljubi, se pavšalistom in posploševalcem prilagodim, ker mi intuicija pravi, da so potrebni pomoči. Vendar kljub temu od njih nikoli ne pričakujem argumenta ali razuma, še tega ne, da bodo vsled poplave drugačnih dejstev in argumentov premaknili oči s fiksne točke na steni.

Skratka, primer LJSE dokazuje, da se motim. Uh... predam se. Taki logiki ni mogoče ugovarjati.

[mataj]
> [mimoidoci]
> > [mataj]
> > Vidim, da nikakor ne moreš iz svoje "pri nas pa" kože. Vse, samo da ne bi kdo slučajno pokukal izza domaćih plank.
>
>
> A dej no dej. Kakšni očitki. In to od tebe, ki si svoj hudo specifični svetovni nazor zgradil zagrajen v domačo ogrado in za potrebe navijanja za domačo ekipo v rdečih dresih.
>
> LJSE sem omenil zato, ker jo ti edino za silo poznaš in ker prva stoji nasproti tvojim za lase privlečenim tezam. Kadar se mi ljubi, se pavšalistom in posploševalcem prilagodim, ker mi intuicija pravi, da so potrebni pomoči. Vendar kljub temu od njih nikoli ne pričakujem argumenta ali razuma, še tega ne, da bodo vsled poplave drugačnih dejstev in argumentov premaknili oči s fiksne točke na steni.

Skratka, primer LJSE dokazuje, da se motim. Uh... predam se. Taki logiki ni mogoče ugovarjati.

Ne motiš se prvič. Še posebej smešna je trditev, da se na LJSE dnevno trguje 10 kratna količina virtualnega denarja njene vrednosti he, he.... Razen če LJSE ni borza.

Človek jebejo te pavšalne izjave, zapomni si že enkrat. Pri tebi lahko izbiramo kje si ga polomil. A deljenje z nič za potrebe NOB je pa kakšen dokaz? Jaz ti ne poskušam dokazovati nič drugega kot da serješ vsevprek brez argumentov. Borze in virtualni denar gor ali dol.

[0219K21]

> 0302VaLan je napisal(a):
> Se strinjam z matej-em. Tole čvekanje o pomanjkanju inženirjev gradbeništva in strojništva je ena velika farsa. Realnost so mizerne plače v tehnološko zaostalih in sprivatiziranih podjetjih in popolnoma necenjen poklic brez vsake perpektive za boljše pogoje. Sicer z veseljem opravljam svoj poklic ampak svojemu otroku ne bom nikoli priporočil tega poklica ampak ga bom probal usmeriti za pravnika, ekonomista, farmacevta, medicinca.


En moj kolega s faxa, ki je za zdaj še ravnotako le informatik, je to lepo strnil v stavek "Raje sem upokojen pravnik, kot upokojen informatik."

Do upokojitve bo vse bolj daleč.

[mimoidoci]
> [mataj]
> > [mimoidoci]
> > > [mataj]
> > > Vidim, da nikakor ne moreš iz svoje "pri nas pa" kože. Vse, samo da ne bi kdo slučajno pokukal izza domaćih plank.
> >
> >
> > A dej no dej. Kakšni očitki. In to od tebe, ki si svoj hudo specifični svetovni nazor zgradil zagrajen v domačo ogrado in za potrebe navijanja za domačo ekipo v rdečih dresih.
> >
> > LJSE sem omenil zato, ker jo ti edino za silo poznaš in ker prva stoji nasproti tvojim za lase privlečenim tezam. Kadar se mi ljubi, se pavšalistom in posploševalcem prilagodim, ker mi intuicija pravi, da so potrebni pomoči. Vendar kljub temu od njih nikoli ne pričakujem argumenta ali razuma, še tega ne, da bodo vsled poplave drugačnih dejstev in argumentov premaknili oči s fiksne točke na steni.
>
> Skratka, primer LJSE dokazuje, da se motim. Uh... predam se. Taki logiki ni mogoče ugovarjati.


Ne motiš se prvič. Še posebej smešna je trditev, da se na LJSE dnevno trguje 10 kratna količina virtualnega denarja njene vrednosti he, he.... Razen če LJSE ni borza.

Človek jebejo te pavšalne izjave, zapomni si že enkrat. Pri tebi lahko izbiramo kje si ga polomil. A deljenje z nič za potrebe NOB je pa kakšen dokaz? Jaz ti ne poskušam dokazovati nič drugega kot da serješ vsevprek brez argumentov. Borze in virtualni denar gor ali dol.

Hehe, znova in znova mataj vsevedni dokazuje, da prav zares nima treh čistih o ničemer :)))

[dani14]
Hehe, znova in znova mataj vsevedni dokazuje, da prav zares nima treh čistih o ničemer :)))

Veš kaj, pejta vidva mau na COMEX.

Jaz govorim o tem, da je svetovni trg kapitala v qrcu, on pa mi razlaga da to ni res, ker da je na LJSE vse lepo in krasno.

[mataj]
> [dani14]
> Hehe, znova in znova mataj vsevedni dokazuje, da prav zares nima treh čistih o ničemer :)))

Veš kaj, pejta vidva mau na COMEX.

Jaz govorim o tem, da je svetovni trg kapitala v qrcu, on pa mi razlaga da to ni res, ker da je na LJSE vse lepo in krasno.

Zopet blefiraš pri interpretaciji, kaj kdo razlaga. Kvečjemu obratno je. LJSE je v qrcu, na NASDAQ, NYSE, FTSE in drugod pa dnevno, kljub visoki likvidnosti teh borz, strejdajo le nekaj % free floata, kar pomeni le nekaj % vrednosti celotnega premoženja (tržne kapitalizacije), ne pa 10 krat več od tržne kapitalizacije, kot napačno trdiš ti.

Očitno je tudi dejstvo, da če je borza v qrcu, to ni posledica prevelike likvidnosti kot misliš in trdiš ti, ampak je to posledica kvečjemu premajhne likvidnosti kot je na primer na LJSE. Zato sva v debati tudi prišla do LJSE, ki je eklatanten primer netrgovanja in manipuliranja. Je pa tvoja napačna trditev dokaj konsistentna za nekoga, ki je nasprotnik prostega trga, ne ve sicer zakaj, nima argumentov in vseskozi bulji le v eno točko na zidu.

In again. Jaz se ponavadi zapičim v tvoje metode posploševanja in manipulacije dejstev. Še posebno v veselje so mi tvoje pavšalne sugestije ravno takrat, ko zaradi pavšalnosti popolnoma izgubijo svoj pomen.

[mimoidoci]
> [mataj]
> > [dani14]
> > Hehe, znova in znova mataj vsevedni dokazuje, da prav zares nima treh čistih o ničemer :)))
>
> Veš kaj, pejta vidva mau na COMEX.
>
> Jaz govorim o tem, da je svetovni trg kapitala v qrcu, on pa mi razlaga da to ni res, ker da je na LJSE vse lepo in krasno.

Zopet blefiraš pri interpretaciji, kaj kdo razlaga. Kvečjemu obratno je. LJSE je v qrcu, na NASDAQ, NYSE, FTSE in drugod pa dnevno, kljub visoki likvidnosti teh borz, strejdajo le nekaj % free floata, kar pomeni le nekaj % vrednosti celotnega premoženja (tržne kapitalizacije), ne pa 10 krat več od tržne kapitalizacije, kot napačno trdiš ti.

Očitno je tudi dejstvo, da če je borza v qrcu, to ni posledica prevelike likvidnosti kot misliš in trdiš ti, ampak je to posledica kvečjemu premajhne likvidnosti kot je na primer na LJSE. Zato sva v debati tudi prišla do LJSE, ki je eklatanten primer netrgovanja in manipuliranja. Je pa tvoja napačna trditev dokaj konsistentna za nekoga, ki je nasprotnik prostega trga, ne ve sicer zakaj, nima argumentov in vseskozi bulji le v eno točko na zidu.

In again. Jaz se ponavadi zapičim v tvoje metode posploševanja in manipulacije dejstev. Še posebno v veselje so mi tvoje pavšalne sugestije ravno takrat, ko zaradi pavšalnosti popolnoma izgubijo svoj pomen.

... čuj, naj vama malo pomagam, ker dajeta vtis, da se ne razumeta glih najbolj ...

... po mojem je finta vajinega nesporazuma v tem forum.finance.si/?m=...886&single ...


P.S.: pa ne zdaj tudi meni rečt, da "je pa tvoja napačna trditev dokaj konsistentna za nekoga, ki je nasprotnik prostega trga, ne ve sicer zakaj, nima argumentov in vseskozi bulji le v eno točko na zidu", kot si to rekel mataju ... khmm, če mi boš sploh kaj odgovoril, se razume ...

[najobj]
... po mojem je finta vajinega nesporazuma v tem forum.finance.si/?m=...886&single ...

Ja, v tem in naprimer v dejstvu, da se trenutno trguje s približno 40x več zlata, kot ga fizično obstaja. Če bi se tisti, ki imajo v rokah zlate certifikate splašili in zahtevali fizično zlato, bi bila čista štala... sicer pa... pravzaprav že je štala:

www.youtube.com/watc...0-hGHJSgNA

Ampak seveda, trompetarji bodo skušali preusmeriti debato na LJSE, moje psihopolitično stanje, pa partizaneindomobrance, pa udbokomunjistične kontinuitijetne zarote, karkoli, samo da slučajno ne bi kdo kaj preveč govoril o zmanipuliranosti svetovnega trga kapitala.

Mislim da velika večina, ki trguje s papirji, trguje z vzvodom tako da itak nima dovolj denarja za nakup fizičnega zlata.

Ja, upam da imaš prav in da večino prej omenjenega razmerja 1:40 prestavljajo vzvodi in ne goljufije, tako kot tista z volframom.

Namreč, določeni tipi zlatih certifikatov se nanašajo na konkretni oštevilčeni ingot v konkretnem trezorju. Naletel sem na govorice o tem, da naj bi bilo za vsak ingot v obtoku takih več certifikatov. Koliko je to res, ne vem.

[mimoidoci]
> [enfrice]
> > [mimoidoci]
> >
> >> enfrice je napisal(a):
> >>
> >> To je to. Poznam recimo slovenske dipl. ekonomiste, ki mislijo, da se na borzi ustvarja vrednost in ne razumejo dejstva, da se na borzi lahko dobi samo toliko, kolikor drugi izgubijo. Po drugi strani pa vsi verjamejo v funamentalno teorijo in pravljice o tem, da se na osnovi teh smešnih matematičniih metod lahko učinkovito trguje na borzi in dosega velike dobičke.
> >>
> >> Mandelbrot pravi, da tisti, ki ne vidi vzorcev, nima pojma o borzi. In to je čista resnica. TA deluje na kar koli, le vzorce je treba videti, kar pa ni zadeva za preprost um. TA je vse, ostalo ni nič. Rezultati to jasno pokažejo.
> >>
> >>
> >> Enfrice.
> >
> >
> > Mandelbrot na strani 8 svoje knjige: "The Misbehavior of Markets: A Fractal View of Financial Turbulence (Paperback)" iz leta 2004 (ponatis 2008) razsuje tako FA kot tudi TA pristaše. Lepo pove, da cene na finančnih trgih niso predictable in nikoli ne bodo, marsikaj pa bi se dalo narediti v zvezi z izboljšanjem napovedovanja in obravnave tveganj (ocenjevanja variance procesov), kar bi tudi posledično izboljšalo trgovalne strategije in rezultate trgovanja.
> >
> > Velikokrat sem ti že napisal, kar je razvidno tudi iz slik na strani 12 taiste knjige, namreč, da zelo lepi vzorci nastajajo tudi, če generiraš naključne časovne vrste. Pri Mandelbrotu so ravno najlepši vzorci trendov generirani iz naključnega stohastičnega procesa (random walk). Mandelbrot govori o hidden patterns, ki obstajajo tudi v naravi in povsod drugod, kaj pa ima to veze s TA in napovedovanjem prihodnjih cen finančnih sredstev pa veš samo ti in nasilni prikrojevalci Mandelbrotovih spoznanj (če le ti sploh obstajajo). Stvari so ravno obratne kot pišeš ti. Mandelbrot obstoja vzorcev nikoli ni pogojeval s poznavanjem prihodnjih cen na borzi. Ni govoril o preprostih umih niti o tem, da nekdo, ki pri TA ne prepoznava vzorcev nima pojma o borzi. Be enough for now.
> >
> > P.S.: Tudi FA in matematika nimata neke globoke povezave, kot ti je očitno nekdo vsilil.
> >
> >
>
> Mislim, da je Mandelbrot definitivno mimo. Ker sem v njegovi, mislim da, zadnji knjigi (The Mis...) najprej iskal samo to, kje mi je dorasel, sem spregledal, kje mi ni. Šarlatiranje z risajzingom je ena sama smešnica, ravno tako Mandelbrot ne dojema, da volatiliteta ni primarni faktor, o generatorju, ki je očitno alfa in omega vsega, pa ne ve povedati skoraj ničesar. Tako njegovi multifraktali živijo samo v skicah in se po mojem ne samoponavljajo do neskončnosti kot trdi, ampak samo do limite, ki jo prenese generator, oziroma, ker Mandelbrotu ni uspelo napraviti kolikor toliko dobrega generatorja, vidi rešitev v smešnicah risajzinga. Vendar pa je Fraktalna teorija v osnovi pravilna, le da je Mandelbrot ni bil sposoben ustrezno obdelati. Vprašanje pa je ali je razlika med realno siko in njeno predikcijo res tako velika, da predikcija ni možna. Če ni, potem je predmet iskanja realnost slike, ki mora za predikcijo zadoščati.
>
>
> Enfrice.


Me veseli, da si v zadnjem letu revidiral precej tog odnos do Mandelbrota. Generator vedno obstaja, a ga je praktično nemogoče zapisati. Mandelbrot ga niti ni poskušal in tudi ključ napovedljivosti se ne skriva v odkritju generatorja. Tvoje pravilno razmišljanje se skriva v boldanem delu teksta. Naloga je namreč najti ustrezno realno sliko, ki jo lahko (pogojno rečeno) dokaj uspešno napoveduješ. In ta realna slika zagotovo ni sestavljena iz časovne vrste cen ene delnice. Pri naključnih procesih je sklep o vedenju posameznega elementa potrebno izvajati iz vedenja množice.

P.S.: Volatilnost je precej pomembnejša kot si jo predstavljaš ti. Vsaj po mnenju tistih, ki trenutno služijo denar na borzah.

Moj odnos do Mandelbrota bazira na zelo različnih osnovah. Ironija je, da je najmočnejša osnova še vedno prvi vtis, ki sem ga dobil pri 17. letih, pred veliko leti, ko sem spoznal njegovo fraktalno teorijo. Takrat sem, ne da bi mi to kdorkoli signalizral, to teorijo videl kot pomemben element analize delnic, ne da bi o tej analizi karkoli podrobneje vedel. Enostavno se mi zdelo logično. O delnicah na splošno sem že takrat, ne glede na socializem, precej vedel, glede na to, da sta bila nona in nono pred WWII delničarja nekaterih italijanskih in avstrijskih podjetij. Seveda sem poznal tudi vso njuno kalvarijo represije komunističnega idiotizma.

Naslednja stopnja je bil študij "Fractals and Scaling in Finance", ki pa ni zmogla pustiti konsistentne sledi. Enostavno nisem mogel ugotoviti, zakaj se Mandelbrot z vsem tem sploh ukvarja. Že v poglavju E6 (Self-similarity and panorama of self-affinity) so mi šli na živce njegovi "cartoons", ki so se mi zdeli, zaradi frivolnega spreminjanja skal, v zasnovi nadvse otročji. Že takrat sem bil prepričan, da je treba 'zadevo' s področja resizinga premakniti v generator. Zanimivo, Mandelbrot na to idejo nikoli ni prišel. In to je tisto, kar sem iskal v "The (Mis)Behavior of Markets". Vendar, očitno, zastonj. Mandelbrot v sedmih letih ni napredoval niti za milimeter. "The (Mis)Behavior of Markets" je zato delo obupanca, ki ne ve, kako dalje. Njegove kolega, Engle, je leta 2003 za vrednostno precej podobno mizerijo (GARCH) dobil Nobelovo nagrado in očitno je to Mandelbrota spodbodlo, da je napisal še to knjigo. V kateri pa ni imel, kaj povedati. Vsaj o bistvu, to je, o generatorju, ne.

Po mojem Mandelbrot celotno zadevo sploh narobe razume, čeprav ima glede tega, da so Elliottovi valovi fraktali, popolnoma prav. Več od tega pa ne ve. Zato se tudi rešuje na komičen in matematika nevreden način.

Po mojem so stvari v zvezi s fraktali v financah, pa tudi v medicini, farmakologiji, seizmologiji, astronomiji,..., saj gre za v osnovi skoraj identične zadeve, naslednje:

- toliko iskana varianca, ki naj bi ustrezala vsakemu trenutku določene časovne vrste, je zgolj videz videza. Videz je že varianca sama, saj ni izvorni podatek, ampak je samo teoretično skrpucalo, ki za seboj briše večino važnih sledi. Posebna varianca, na zahtevi katere sloni nobelovska metoda GARCH, pa je še večje skrpucalo, saj se ne more izogniti arbitriranju, pri določanju pogojev sprememb.

- namesto varianci, se je torej treba posvetiti iskanju primerne funkcije zveznega sploščanja gapov. Taka funkcija pa lahko deluje samo v povezavi z generatorjem, oziroma, po mojem, bolj točno, generatorji. Po mojem bi to morala biti semilogaritemska trigonomertijska funkcija iz družine funkcij Stalinovega ljubljenca Kolmogorova (pravijo, da Stalin nikogar v življenju nikoli ni nagovarjal s tako blagimi besedami kot ravno Kolmogorova. Intelekt Stalina pač ni bil ključavničarski ali učiteljski,). Nekdanji direktor matematičnega inštituta moskovske univerze in član CK KP CCCP je bil poleg Einsteina gotovo eden izmed največjih umov XX. stoletja. Mandelbrot je njegove formule brez dvoma poznal tako dobro kot svoje, vendar, zakaj jih ni uporabil? Po mojem samo zato, ker je bil poljski emigrant v Franciji in kasneje še francoski emigrant v Ameriki in Rusov zelo verjetno nikoli ni trpel. Vendar, cena nikoli ne vpraša za trpljenje! Mandelbrot je tako zelo verjetno izpustil življensko priliko, da fraktale spravi v življenje.

Imaš povsem prav, ko praviš, da generator vedno obstaja. Enostavno JE, tako kot JE gravitacija, ki obstoji ne glede na to ali se misli, da jo je odkril Einstein ali Newton ali nihče. Vedno je tukaj in deluje. Enako je z nedefiniranim generatorjem. Povsem drugačo mišljenje pa imava glede napovedljivostnih sposobnosti generatorja. Po mojem je za določen tip časovne vrste določen generator ključ do vsega. Drugega, razen morda sploščevalne funkcije, generator sploh ne rabi. To šele da 'realno' sliko, ki pa ima s tem avtomatično prediktibilno funkcijo, saj se na njej s potencirano uspešnostjo lahko uprabi celoten arzenal sredstev TA. Teoretično pa bi se morali pokazati tudi znaki fundametalnih podatkov.

Naslednja tvoja napaka, ki jo deduješ od slabih prfesorjev ekonomije v Sloveniji je, da skepaš, da so podatki v katerikoli časovni vrsti naključni. To ni res in to je Mandelbrot zelo lepo pojasnil. Resnica je ravno obratna. Vsi podatki v časovni vrsti so med seboj povezani. Eden rodi drugega. Ideja Random Walk je zato samo priročno mašilo za Markowitzove statistične otročarije. Prav tako Gaussa lahko vržeš v smeti, saj se ne da iz ogromnega splošnega sklepati na majhno konkretno, kar nas pri poslu edino zanima.

In zadnja tvoja napaka, tvoj odnost do volatilnosti, oziroma, variance. Ni bolj brezveznega pojma v svetu fraktalov kot je varianca. Vendar do tukaj niti Mandelbrot še ni prišel...Se vidi, da se niti svojega ni več sposoben oprijeti. Vsa 'stvar' se po mojem mnenju dogaja zgolj v spremembah kotov med posameznimi elementi v časovni vrsti v funkcijah Komogorova. Vsaka nova časovna vrsta, z novimi tipi vzorcev - z novimi funkcijami...Življenje je eno samo veselje, he, he,...


Enfrice.