Ta teden se je na obvezniških trgih zgodil pomemben dogodek: swap spread, t.j. razlika med 10 letnim swap rate-om in 10 letno ameriško državno obveznico, je dosegel negativno vrednost. To ustvarja idealne pogoje za arbitražne dobičke, ki jih velike mednarodne banke dosežejo na sledeč način:
1. banka kupi ameriške državne obveznice
2. banka vstopi v obrestno zamenjavo, v kateri plačuje fiksno obresno mero in prejema LIBOR. Kombinacija obveznice in obrestne zamenjave ustvari skupni denarni tok v višini LIBOR+spread (spread je pozitiven)
3. nakup banka financira z dolgom, kjer plačuje LIBOR, dolg pa refinancira vsakih 6 mesecev.
Strategija je enostavna in prinaša dobiček v višini spreada, ki na prvi pogled izgleda, da je "risk free". Narobe pa gredo lahko predvsem tri stvari:
1. ameriška zakladnica v prihodnjih 10-letih ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti
2. trg obrestnih zamenjav postane bolj tvegan, tako da banka, ki bo vstopila v obrestno zamenjavo, ne bo nujno prejela ustreznih denarnih tokov iz obrestne zamenjave.
3. velika banka ne bo uspela refinancirati obveznosti vsakih 6 mesecev po LIBOR.
Zakaj je vse to pomembno? Vsi trije scenariji predstavljajo za finančni trg izjemno veliko nevarnost. Tako default ZDA kot tudi morebiten zlom trga obrestnih zamenjav bi namreč rezultiral v zlomu celotnega finančnega sistema. Podobno se lahko zgodi, če velike banke ne bi uspele refinancirati svojih obveznosti po LIBOR, čeprav je prav zadolževanje po LIBOR njegova definicija.

Delniški trgi pa nadaljujejo svojo pot.